Večno stradanje
Seveda so slastne in jih z lahkoto poješ vso škatlo, vendar če si apriori prepričan, da ne smeš, da je bolj koristno zaužiti nekaj, kar ti da energijo, ne pa nekaj kar ti da odvečne kilograme, boš dal prednost zelenjavni juhi.
To je način življenja, jaz ne stradam, pa tudi takih, nebodijihtreba stvari ne jem.
Seveda so slastne in jih z lahkoto poješ vso škatlo, vendar če si apriori prepričan, da ne smeš, da je bolj koristno zaužiti nekaj, kar ti da energijo, ne pa nekaj kar ti da odvečne kilograme, boš dal prednost zelenjavni juhi.
To je način življenja, jaz ne stradam, pa tudi takih, nebodijihtreba stvari ne jem.
[/quote]
Takšni, ki jim je par napolitank “nebodigatreba” in raje jedo zelenjavno juho, so največkrat ene tečnobe. Sorry, ampak med ljudmi, ki jih srečujem je to skoraj pravilo.
Vse tehtate? 😲 Vi to resno?
Se strinjam s tistim delom o maščobah, nujno jih rabimo. Kaj če ti telo z željo po mortadeli sporoča, da ne moreš živet samo na pašti in kruhu? Losos, sardelce, olive, olivno olje, maslo, orehi, lešniki, mandlji, jajca in ja, tudi mortadela, zakaj ne? Pa mesu ne rezat maščobe stran. Če male količine pokombiniraš ne boš kr eksplodirala, no. 🙂 Ne se bat hrane.
[/quote]
Ja, vse tehtam! Tudi kapljico olja stehtam, pri olju se najhitreje zeznes, ko mislis, kako malo je, pa je hitro 100kcal!
Prevec sem vlozila v to, da shujsam, da bi se zdaj razpustila!
Jem pa vse, no, mortadele ne jem, ker je ne maram, rada imam pa recimo svinjski vrat in rebrca in tudi to kdaj pojem, namesto s krompirjem pac s solato kot prilogo, da je kosilo kaloricno primerno.
Jem tudi pico, McDonalds, ampak mi je to dovolj za cel dan, ne spravim potem nic vec vase, pa se naslednji dan manj jem.
Naceloma je pa moja prehrana sestavljena iz res veliko zelenjave, nekaj mesa in malo oh. Zaenkrat mi tako pase.
Moj najljubši in ne bom se mu odpovedala niti na račun zdravja.
Mi pa na kraj pameti ne pade, da bi se filala s kakšnimim instant pudingi, sladicami in slaščicami, ki že na prvi pogled vsebujejo neka hranila, ki so namenjena samo okusu in imajo preveč sladkorje, preveč maščob.
[/quote]
Eeee, to ne!
Prej sem itak jedla vso svinjarijo, ko sem zacela hujsat, je bilo nujno omejiti sladkarije na minimum in ko ze necesa pojes malo, potem zacnes izbirat, kaj bos pojedel.
Jaffo recimo sem obozevala, zdaj pojem en obrocek mogoce kdaj ali pa raje ne, to je en sam sladkor brez vsakega drugega okusa. In se sto je takih stvari.
Kupim pa dobro cokolado, se raje dobre praline, to ima poln okus, da te zadovolji kockica ali dve.
Pa domaca peka, ko ves, kaj si dal v pecivo in seveda, koliko ima kalorij en kos, ker to spoznanje te ustavi pri tem enem kosu.
Drugace, jabolcni strudel, domaci, to ima se najmanj kalorij, nasiti in se okusnen je.
Misliš, da tisti debeluhi, ki se vedno smejejo so res srečni?
[/quote]
Bila sem normalne postave, potem 7 let res debela in zdaj spet normalne postave.
Moj smeh je bil vedno enak, to je moj prepoznavni znak, nekaj kar mi je vgravirano v duso in mozgane, lahko imam 300kg, pa bom ze nekako, a ce se kdaj neham smejat iz srca, me ne bo vec.
In ja, ko se smejim, sem srecna, pa ce sem suha ali debela!
Moja teža se nevarno približuje stotki. Imam trideset let,rada bi dobila kakšno delo, pa sem že deset let na Zavodu za zaposlovanje.
Saj dobivam socialno podporo, vendar bi rada zaslužila denar s svojim delom pa me nihče ne sprejme v delovno razmerje. Trgovk je kolikor hočejo, na blagajni ne bi mogla sedeti, med policam pa tudi nisem najbolj okretna.
Tako vegetiram doma in iščem službo in družbo po računalniku in se redim.
Sem bila vedno bolj okrogla, sedaj pa se bližam stotim kilogramom po dvajsetem letu gre kar gor.
Mislim si, da bi bilo boljše, če bi imela manj kilogramov ampak ne vem.
Prvo, zacni manj jesti. Cisto enostavno je, samo malo zmanjsaj vnos hrane, pa ko shujsas nekaj kil, spet zmanjsaj. V enem letu tako sklatis 30kg brez vsake muke.
Drugo, ce bi moj otrok zaprosil za socialno, se mu odpovem na naslovnici Dela!
[/quote]
Nekaj je narobe s tvojim mišljenjem.Daj, ne živi večno na socialni in ne vegetiraj, saj to je samo pridobivanje kilogramov in izničenje same sebe in tvojih sposobnosti.
Migaj z možgani, odpri sp in pomivaj v gostinstvu.
Nekaj je narobe s tvojim mišljenjem.Daj, ne živi večno na socialni in ne vegetiraj, saj to je samo pridobivanje kilogramov in izničenje same sebe in tvojih sposobnosti.
Migaj z možgani, odpri sp in pomivaj v gostinstvu.
[/quote]
Tisto iskanje službe in zavrnitve delodajalcev samo pripomore, da se rediš, zato so krivi tudi delodajalci, da si debela.
Nekdo bi rekel nemogoče, vendar se borim z obratnim problemom. Zato me zanima, če gre v tvojem primeru tudi za vzorce mišljenja. Men iso kot majhni govorili, da sem presuha, da naj pogledam prijateljico, ki ima lepo postava, da naj več jem ipd. Odkar pomnim, sem presuha. Pa lahko “žrem”, pa se mi nič ne bo poznalo (no ja v trebuh že gre, ampak kakšna pa potem sem kot sod z nogami).
Enkrat v življenju, ko sem imela slabo obdobje sem se precej zredila. Oboževala sem hrano in da sem se počutila polno. J ebilo posledica nekega čustvenega pomanjkanja, nezadovoljstva.
Bi bilo mogoče tudi pri tebi kaj takšnega, potreba po dobrem počutju od hrane, da nadomesti s, ta dober občutek, ki bi mogel priti iz nekje drugje, drugega področja?
Ponoči se pogosto zbujam in ja, takrat vstanem in sežem, v hadilnik po nutello in to je moje uspavalo.
Ampak jaz kar pojem cel kozarec.
Sem že poskušala, da je ne bi kupovala, ampak potem se pa nabasam piškotov ali čipsa ali pa v najslabšem primeru tudi kruha. Včasih ga kar ponoči spečem in pojem.
Moja želja po hrani je nepopustljiva. 90 kg.
