V teoriji ja. V praksi pa ljudje na silo ne zmorejo krotiti apetita. Če bi odkrili zdravilo, ki zavira apetit in izboljša presnovo, bi bilo več ljudi vitkih.[/quote]

V bistvu je treba vnos prilagodit v praksi, ne v teoriji 🙂 Imaš možgane, ki uravnavajo, kaj počne roka. Ukažeš ji, da na krožnik naloži dve žlici krompirja, ne petih. Ne vem, kaj je tukaj tako težkega, da rabiš en kup zdravil. Zato da zdrave in delujoče možgane naravnaš na to, da ne smeš delati škode lastnemu telesu? Lepo te prosim. Vse je samo stvar odločitve in obvladovanja, česar bi odrasel človek moral biti sposoben brez kemične zasvojenosti.[/quote]

Pa mi povej, ko si tako pametna, zakaj v praksi to ne gre?
Če bi tebi nekdo rekel, da se obvladaj, naravnaj možgane in prenehaj dihati, bi ti uspelo? Za minuto že, potem bi pa hlastala za zrakom. Pri močnem apetitu je isto.

V bistvu je treba vnos prilagodit v praksi, ne v teoriji 🙂 Imaš možgane, ki uravnavajo, kaj počne roka. Ukažeš ji, da na krožnik naloži dve žlici krompirja, ne petih. Ne vem, kaj je tukaj tako težkega, da rabiš en kup zdravil. Zato da zdrave in delujoče možgane naravnaš na to, da ne smeš delati škode lastnemu telesu? Lepo te prosim. Vse je samo stvar odločitve in obvladovanja, česar bi odrasel človek moral biti sposoben brez kemične zasvojenosti.[/quote]

Pa mi povej, ko si tako pametna, zakaj v praksi to ne gre?
Če bi tebi nekdo rekel, da se obvladaj, naravnaj možgane in prenehaj dihati, bi ti uspelo? Za minuto že, potem bi pa hlastala za zrakom. Pri močnem apetitu je isto.[/quote]

Veš kako to gre? Z zavedanjem (da če bom jedla toliko, kolikor sem lačna, bom imela 100 kg) in odločitvijo, da bom jedla manj, čeprav bom zato lačna. In tako je pri meni. Ok, sicer na 100 kg verjetno ne bi prilezla, ampak 20 kg viška bi si pa pridelal, če bi sledila lakoti. Pač, sem lačna. Ampak z leti tudi lakota pojenja oziroma jo aktivira le pogled in prisotnost hrane same. Odločitev: bom debela in sita ali vitka in lačna. Jaz sem se odločila za slednje. Lahko pa ni. Apetit ostaja, to pa lagala ne bom.

Oprostite ženske, a moram vam napisati, da ste težke in da komplicirate. Ene ste sposobne pisati cele spise o hormonih, o tem, kera je lepša, ma več kil, o erekciji moža – ni da ti.

Dejstvo je, da s tem, ko ženska postane mama, ne rabi hkrati postati babica, imeti 50 kg viška, postati brez energije . Šport ti da energijo, voljo, veselje, deluje protistresno, pa še rit ne raste …..čeprav sem postal oče, se ne mislim zapustiti – ostati je potrebno fit…..in ni potrebno, da se vse vrti okoli otroka, prav je, da ima oseba še kak hobi …

Imaš prav. A žal ti tu noben ne bo znal prav svetovati, ker ne vemo kaj se dogaja v glavi tvoje žene. Je že res, da nekaj časa nagajajo hormoni a v tem času (10 mesecev po porodu) bi se morali pa tudi ti že malo uravnati.

Mogoče se zato, ker bi jo ti rad odvlekel stran od otroka, še bolj vrti okoli njega, ker želi vsaj ona skrbeti zanj, če že ti ne. Odrasti vendar! Otrok je star šele 10 mesecev, potrebuje veliko skrbi, nekaj časa ti ne boš v središču pozornosti. In tudi drugega dela ima tvoja draga veliko. Pospravljanje, likanje…Namesto, da se trudiš, da jo spraviš proč od otroka, se ji pridruži pri delu, pospravi, operi posodo, skuhaj kosilo, potem pa pojdita z vozičkom na sprehod.

V bistvu je treba vnos prilagodit v praksi, ne v teoriji 🙂 Imaš možgane, ki uravnavajo, kaj počne roka. Ukažeš ji, da na krožnik naloži dve žlici krompirja, ne petih. Ne vem, kaj je tukaj tako težkega, da rabiš en kup zdravil. Zato da zdrave in delujoče možgane naravnaš na to, da ne smeš delati škode lastnemu telesu? Lepo te prosim. Vse je samo stvar odločitve in obvladovanja, česar bi odrasel človek moral biti sposoben brez kemične zasvojenosti.[/quote]

Pa mi povej, ko si tako pametna, zakaj v praksi to ne gre?
Če bi tebi nekdo rekel, da se obvladaj, naravnaj možgane in prenehaj dihati, bi ti uspelo? Za minuto že, potem bi pa hlastala za zrakom. Pri močnem apetitu je isto.[/quote]

Razen v izjemnih primerih je apetit privzgojen in stvar velikih možganov. Dihanje je v domeni malih možganov, zato ne moreš nehati dihati, tudi če bi želel. To, da imaš kljub prevelikemu vnosu hrane še vedno občutek lakote, je v bistvu razvada. In da ta občutek tešiš, je tudi razvada.
A če ti kdo ni všeč ali ti reče kaj bolj naglas, ga tudi samo direktno na gobec? A v tem primeru pa zmoreš kontrolirati vzgibe?
Kot nekdo, ki mu vitkost ni dana, ampak se mora zanjo potruditi, ti povem, da je vitkost stvar odločitve. Tako kot je ihtavo cepetanje, da ne moreš biti suh, če tega nimaš v genih. Ti si se pač odločila, da se boš izgovarjala na gene in naravne danosti, se metala ob tla kot trmast otrok in vztrajala, da ne moreš shujšati. Jaz sem se odločila, da bom gospodarica situacije in se ne bom pustila zajebavati tako banalni zadevi, kot je hrana. Mislim, da bodo mene imela živila v pesti, mrtvi predmeti, nekaj, kar bi moralo služiti meni in ne obratno? Toliko dostojanstva pa že premorem.

Čisto prav ti dam. Ampak enim se s prihodom otroka enostavno obrne. Sicer pa sam vidiš reakcijo popolnih mamic na tem forumu.
Ti povem tvojo zgodbo v monovskem jeziku:
1. Najprej imajo najprej otroke. Nosečnost jim tako razštela telo, da potem naslednjih 7 let hujšajo po porodu
2. Potem morajo kuhati in likati cele dneve, ker je to največje bistvo družinskega življenja….ni ga sonca, lepega vikenda, popoldneva…one drgnejo ko pri norcih, tip pa naj se z vozičkom sprehaja sam (ampak bohnedej gledat levo desno, ker bo zvečer prečekiran mobi)
3. Potem se bodo naslednjih nekaj let grdo gledale s taščo, ki bo hotela otroka pomirkat in bo boga reva nenajavljeno uletela in uničila družinsko idilo (glej točko 2)
4. Na dopustu smo družinski, nobenih sodelavcev, kolegic, prjatlov…nobenega piva z najboljšim prijateljem, ki je ziher zanalašč prišel, da vam uniči oddih, ki pripada samo vam
5. Zdaj je dete že tako veliko, da se začnejo popoldanske dejavnosti in taksi služba takrat, ko ves normalen folk počiva po službi in kosilu. Če mati do sedaj ni bila zmatrana, je zdej totalna štala.
6. Če si vmes kljub pomanjkanju strasti uspel naštimat vsaj še enega otroka, je zdaj čas za selitev v lastno hiško, v preverjene kraje brez mestnega prevoza.
7. Hujšanje po porodu se nadaljuje..

:))

Pa mi povej, ko si tako pametna, zakaj v praksi to ne gre?
Če bi tebi nekdo rekel, da se obvladaj, naravnaj možgane in prenehaj dihati, bi ti uspelo? Za minuto že, potem bi pa hlastala za zrakom. Pri močnem apetitu je isto.[/quote]

Razen v izjemnih primerih je apetit privzgojen in stvar velikih možganov. Dihanje je v domeni malih možganov, zato ne moreš nehati dihati, tudi če bi želel. To, da imaš kljub prevelikemu vnosu hrane še vedno občutek lakote, je v bistvu razvada. In da ta občutek tešiš, je tudi razvada.
A če ti kdo ni všeč ali ti reče kaj bolj naglas, ga tudi samo direktno na gobec? A v tem primeru pa zmoreš kontrolirati vzgibe?
Kot nekdo, ki mu vitkost ni dana, ampak se mora zanjo potruditi, ti povem, da je vitkost stvar odločitve. Tako kot je ihtavo cepetanje, da ne moreš biti suh, če tega nimaš v genih. Ti si se pač odločila, da se boš izgovarjala na gene in naravne danosti, se metala ob tla kot trmast otrok in vztrajala, da ne moreš shujšati. Jaz sem se odločila, da bom gospodarica situacije in se ne bom pustila zajebavati tako banalni zadevi, kot je hrana. Mislim, da bodo mene imela živila v pesti, mrtvi predmeti, nekaj, kar bi moralo služiti meni in ne obratno? Toliko dostojanstva pa že premorem.[/quote]
Ampak ko te takole berem, se sprašujem, če je res vredno toliko odrekanja (sama praviš, da se moraš truditi) samo zato, da boš kaj? Suha in zafrustrirana? Pa ne mislim žaljivo, ampak dejstvo je, da je stalna borba z zasvojenostjo/lakotjo zelo naporna. Misliš, da bi se res tako zelo zredila, če ne bi tako striktno pazila na hrano? Mogoče bi bila pač malo bolj okrogla, ne pa res zelo debela? V primerjavi z dosmrtnim odrekanjem in borbo s kilami – misliš, da ne bi bilo tole zadnje manjše zlo? Saj, konec koncev malce kg viška je celo dobro za zdravje v starejših letih.

Mogoče se zato, ker bi jo ti rad odvlekel stran od otroka, še bolj vrti okoli njega, ker želi vsaj ona skrbeti zanj, če že ti ne. Odrasti vendar! Otrok je star šele 10 mesecev, potrebuje veliko skrbi, nekaj časa ti ne boš v središču pozornosti. In tudi drugega dela ima tvoja draga veliko. Pospravljanje, likanje…Namesto, da se trudiš, da jo spraviš proč od otroka, se ji pridruži pri delu, pospravi, operi posodo, skuhaj kosilo, potem pa pojdita z vozičkom na sprehod.[/quote]

To ne drži, da ne poskrbim za otroka. Ko pridem iz službe, grem z njim na sprehod, da je ona malo prosta. Pospravljam res ne, ker za mene je pospravljeno, likam tudi ne, ker so druge (bolj pametne stvari) …… sem za to, da vse to lahko (vsaj malo) počaka in se mi pridruži(ta) v kaki aktivnosti.

Primer: gledamo popoldanski fuzbal v oštariji. Rečem ji, daj naj prideta mimo (z vozičkom), da bomo kaj spili, kako rekli ipd….. čakam jo, gledam po ceti, kdaj bo prišla in je ni. Pridem domov in jo vprašam, zakaj je ni bilo. Pa je rekla, da je šla k mami …… cel dopoldne je pri njej, analizirata vsaj kakec od sina, vsako grimaso, znanstveno preučujeta njegovo rast las, komu je bolj podoben ipd ……….. no eto…… sem bil kar razpizden………….

Razen v izjemnih primerih je apetit privzgojen in stvar velikih možganov. Dihanje je v domeni malih možganov, zato ne moreš nehati dihati, tudi če bi želel. To, da imaš kljub prevelikemu vnosu hrane še vedno občutek lakote, je v bistvu razvada. In da ta občutek tešiš, je tudi razvada.
A če ti kdo ni všeč ali ti reče kaj bolj naglas, ga tudi samo direktno na gobec? A v tem primeru pa zmoreš kontrolirati vzgibe?
Kot nekdo, ki mu vitkost ni dana, ampak se mora zanjo potruditi, ti povem, da je vitkost stvar odločitve. Tako kot je ihtavo cepetanje, da ne moreš biti suh, če tega nimaš v genih. Ti si se pač odločila, da se boš izgovarjala na gene in naravne danosti, se metala ob tla kot trmast otrok in vztrajala, da ne moreš shujšati. Jaz sem se odločila, da bom gospodarica situacije in se ne bom pustila zajebavati tako banalni zadevi, kot je hrana. Mislim, da bodo mene imela živila v pesti, mrtvi predmeti, nekaj, kar bi moralo služiti meni in ne obratno? Toliko dostojanstva pa že premorem.[/quote]
Ampak ko te takole berem, se sprašujem, če je res vredno toliko odrekanja (sama praviš, da se moraš truditi) samo zato, da boš kaj? Suha in zafrustrirana? Pa ne mislim žaljivo, ampak dejstvo je, da je stalna borba z zasvojenostjo/lakotjo zelo naporna. Misliš, da bi se res tako zelo zredila, če ne bi tako striktno pazila na hrano? Mogoče bi bila pač malo bolj okrogla, ne pa res zelo debela? V primerjavi z dosmrtnim odrekanjem in borbo s kilami – misliš, da ne bi bilo tole zadnje manjše zlo? Saj, konec koncev malce kg viška je celo dobro za zdravje v starejših letih.[/quote]

Poznam svoje telo.
Ni samo vitkost, je tudi zdravje.
Kakšna frustracija je šele, če sama sebi nisem všeč.
Nisem zafrustrirana, ker se zelo dobro počutim v svojem telesu. Ves ta sestavek, ki si ga napisala, je samo dokaz, kako smo ljudje bolno navezani na hrano in da nam zbuja občutje ugodja, ki bi jih lahko dobili tudi drugje. Seveda tudi ob dobri hrani, ampak v normalni količini.
Jem toliko, kot potrebujem. Zakaj imate nekateri problem s tem? Zakaj se vam zdi čudno, če nekdo ne žre? A se ti potem zdi čudno tudi to, da nekdo, ki ima rad kozarec dobrega vina, ni alkoholik? Zakaj spije samo en kozarec, zakaj ne desetih?

Kdo te je nahecal, da je višek kg v starosti ugoden? Mislim resno? Ker ne poznam zdravnika, da bi trdil kaj takega. Še nikoli ni bil zamaščen pas nekaj dobrega. Od kod ti ta ideja? Telo v bolezni črpa iz proteinov, torej beljakovin, to so pa mišice. Špeh mu čisto nič ne pomaga pri premagovanju bolezni, če si slučajno to mislila. Enako imunski sistem – ko se aktivira, se napaja iz mišic, ne iz špeha.
Ne vem, a moram res naštevat, za kaj vse je švoh, če imaš preveč kg?

Še to bom dodal: vem, da ni zadovoljna s svojo postavo, ker mi je rekla, da ji nobene kopalke niso več prov in da je kot tjulenj. Pa sem ji rekel in, a misliš kaj ukrent? Pa mi je zabrusila: ti raj sebe glej, ker komi prelaufaš nogometno igrišče …… ja, res je, da mal bolj glasno diham po pol ure tekme, a se vsaj trudim, laufam, brcam, dvigujem noge, igram tenis (res da bolj penzionersko) a se ne dam……

Mogoče se zato, ker bi jo ti rad odvlekel stran od otroka, še bolj vrti okoli njega, ker želi vsaj ona skrbeti zanj, če že ti ne. Odrasti vendar! Otrok je star šele 10 mesecev, potrebuje veliko skrbi, nekaj časa ti ne boš v središču pozornosti. In tudi drugega dela ima tvoja draga veliko. Pospravljanje, likanje…Namesto, da se trudiš, da jo spraviš proč od otroka, se ji pridruži pri delu, pospravi, operi posodo, skuhaj kosilo, potem pa pojdita z vozičkom na sprehod.[/quote]

To ne drži, da ne poskrbim za otroka. Ko pridem iz službe, grem z njim na sprehod, da je ona malo prosta. Pospravljam res ne, ker za mene je pospravljeno, likam tudi ne, ker so druge (bolj pametne stvari) …… sem za to, da vse to lahko (vsaj malo) počaka in se mi pridruži(ta) v kaki aktivnosti.

Primer: gledamo popoldanski fuzbal v oštariji. Rečem ji, daj naj prideta mimo (z vozičkom), da bomo kaj spili, kako rekli ipd….. čakam jo, gledam po ceti, kdaj bo prišla in je ni. Pridem domov in jo vprašam, zakaj je ni bilo. Pa je rekla, da je šla k mami …… cel dopoldne je pri njej, analizirata vsaj kakec od sina, vsako grimaso, znanstveno preučujeta njegovo rast las, komu je bolj podoben ipd ……….. no eto…… sem bil kar razpizden………….[/quote]

Te razumem.
Ampak stari … ti si zanjo pičkin dim, oprosti, nekdo ti bo to moral počasi direktno povedati. Če bi te imela rada, bi hotela izkoristiti vsako minuto, da je lahko s tabo.
Si bom drznila ugibati: zakon tvoje tašče tudi ni ravno bleščeč, a ne, če sploh še obstaja? In je tvoja žena v bistvu nadomestni partner svoji mami? Se motim?

Ampak ko te takole berem, se sprašujem, če je res vredno toliko odrekanja (sama praviš, da se moraš truditi) samo zato, da boš kaj? Suha in zafrustrirana? Pa ne mislim žaljivo, ampak dejstvo je, da je stalna borba z zasvojenostjo/lakotjo zelo naporna. Misliš, da bi se res tako zelo zredila, če ne bi tako striktno pazila na hrano? Mogoče bi bila pač malo bolj okrogla, ne pa res zelo debela? V primerjavi z dosmrtnim odrekanjem in borbo s kilami – misliš, da ne bi bilo tole zadnje manjše zlo? Saj, konec koncev malce kg viška je celo dobro za zdravje v starejših letih.[/quote]

Poznam svoje telo.
Ni samo vitkost, je tudi zdravje.
Kakšna frustracija je šele, če sama sebi nisem všeč.
Nisem zafrustrirana, ker se zelo dobro počutim v svojem telesu. Ves ta sestavek, ki si ga napisala, je samo dokaz, kako smo ljudje bolno navezani na hrano in da nam zbuja občutje ugodja, ki bi jih lahko dobili tudi drugje. Seveda tudi ob dobri hrani, ampak v normalni količini.
Jem toliko, kot potrebujem. Zakaj imate nekateri problem s tem? Zakaj se vam zdi čudno, če nekdo ne žre? A se ti potem zdi čudno tudi to, da nekdo, ki ima rad kozarec dobrega vina, ni alkoholik? Zakaj spije samo en kozarec, zakaj ne desetih?

Kdo te je nahecal, da je višek kg v starosti ugoden? Mislim resno? Ker ne poznam zdravnika, da bi trdil kaj takega. Še nikoli ni bil zamaščen pas nekaj dobrega. Od kod ti ta ideja? Telo v bolezni črpa iz proteinov, torej beljakovin, to so pa mišice. Špeh mu čisto nič ne pomaga pri premagovanju bolezni, če si slučajno to mislila. Enako imunski sistem – ko se aktivira, se napaja iz mišic, ne iz špeha.
Ne vem, a moram res naštevat, za kaj vse je švoh, če imaš preveč kg?[/quote]
Ni treba biti tako napadalna, mimogrede. Brez skrbi, nisem bolno navezana na hrano, me pa skrbi tale tvoj odnos, ki ni ravno zdrav. Pa ok, tvoja odločitev. Odgovarjam pa na tisto odkod mi ideja, da je malo viška kg dobro (bolj kot premalo). Od tu (gre pa pravzaprav za dansko študijo):
http://www.spiegel.de/gesundheit/diagnose/optimaler-bmi-ist-leichtes-uebergewicht-wirklich-gut-a-1091650.html
Obstaja še ena (iz zadnjih par let), samo je trenutno nimam časa poiskati. Lahko pa jo ti. Srečno in čim manj frustracij.

Mogoče se zato, ker bi jo ti rad odvlekel stran od otroka, še bolj vrti okoli njega, ker želi vsaj ona skrbeti zanj, če že ti ne. Odrasti vendar! Otrok je star šele 10 mesecev, potrebuje veliko skrbi, nekaj časa ti ne boš v središču pozornosti. In tudi drugega dela ima tvoja draga veliko. Pospravljanje, likanje…Namesto, da se trudiš, da jo spraviš proč od otroka, se ji pridruži pri delu, pospravi, operi posodo, skuhaj kosilo, potem pa pojdita z vozičkom na sprehod.[/quote]

To ne drži, da ne poskrbim za otroka. Ko pridem iz službe, grem z njim na sprehod, da je ona malo prosta. Pospravljam res ne, ker za mene je pospravljeno, likam tudi ne, ker so druge (bolj pametne stvari) …… sem za to, da vse to lahko (vsaj malo) počaka in se mi pridruži(ta) v kaki aktivnosti.

Primer: gledamo popoldanski fuzbal v oštariji. Rečem ji, daj naj prideta mimo (z vozičkom), da bomo kaj spili, kako rekli ipd….. čakam jo, gledam po ceti, kdaj bo prišla in je ni. Pridem domov in jo vprašam, zakaj je ni bilo. Pa je rekla, da je šla k mami …… cel dopoldne je pri njej, analizirata vsaj kakec od sina, vsako grimaso, znanstveno preučujeta njegovo rast las, komu je bolj podoben ipd ……….. no eto…… sem bil kar razpizden………….[/quote]

Ženi predlagaš gledanje fuzbala to žensk ne zanima. Piješ pivo in hodiš v gostilne? Ne pospravljaš, ker je pospravljeno, kdo pospravlja, žena, zato je utrujena, kdo kuha, pere?

To ne drži, da ne poskrbim za otroka. Ko pridem iz službe, grem z njim na sprehod, da je ona malo prosta. Pospravljam res ne, ker za mene je pospravljeno, likam tudi ne, ker so druge (bolj pametne stvari) …… sem za to, da vse to lahko (vsaj malo) počaka in se mi pridruži(ta) v kaki aktivnosti.

Primer: gledamo popoldanski fuzbal v oštariji. Rečem ji, daj naj prideta mimo (z vozičkom), da bomo kaj spili, kako rekli ipd….. čakam jo, gledam po ceti, kdaj bo prišla in je ni. Pridem domov in jo vprašam, zakaj je ni bilo. Pa je rekla, da je šla k mami …… cel dopoldne je pri njej, analizirata vsaj kakec od sina, vsako grimaso, znanstveno preučujeta njegovo rast las, komu je bolj podoben ipd ……….. no eto…… sem bil kar razpizden………….[/quote]

Ženi predlagaš gledanje fuzbala to žensk ne zanima. Piješ pivo in hodiš v gostilne? Ne pospravljaš, ker je pospravljeno, kdo pospravlja, žena, zato je utrujena, kdo kuha, pere?[/quote]

In likanje naj po tvoje kar počaka? Na koga? Na svetega Petra?
Nič čudnega, da je tvoja žena preobremenjena z gospodinjskimi opravili, ker ve, da se samo ne bo naredilo, pa z otrokom, ob vsem tem ima pa še razvajenega moža, ki mirno poseda po gostilnah in tekmuje z lastnim otrokom za ženino pozornost.

To ne drži, da ne poskrbim za otroka. Ko pridem iz službe, grem z njim na sprehod, da je ona malo prosta. Pospravljam res ne, ker za mene je pospravljeno, likam tudi ne, ker so druge (bolj pametne stvari) …… sem za to, da vse to lahko (vsaj malo) počaka in se mi pridruži(ta) v kaki aktivnosti.

Primer: gledamo popoldanski fuzbal v oštariji. Rečem ji, daj naj prideta mimo (z vozičkom), da bomo kaj spili, kako rekli ipd….. čakam jo, gledam po ceti, kdaj bo prišla in je ni. Pridem domov in jo vprašam, zakaj je ni bilo. Pa je rekla, da je šla k mami …… cel dopoldne je pri njej, analizirata vsaj kakec od sina, vsako grimaso, znanstveno preučujeta njegovo rast las, komu je bolj podoben ipd ……….. no eto…… sem bil kar razpizden………….[/quote]

Te razumem.
Ampak stari … ti si zanjo pičkin dim, oprosti, nekdo ti bo to moral počasi direktno povedati. Če bi te imela rada, bi hotela izkoristiti vsako minuto, da je lahko s tabo.
Si bom drznila ugibati: zakon tvoje tašče tudi ni ravno bleščeč, a ne, če sploh še obstaja? In je tvoja žena v bistvu nadomestni partner svoji mami? Se motim?[/quote]

Ja veliko se družita, kar me ne moti……. tašča je (žal) vdova vrsto let….. nimam proti, da gre k mami, a raje vidim, da smo mi skupaj in da visi po cele dneve tam. jaz tudi ne hodim za vsak mali drek k matki, a ne.

Ženi predlagaš gledanje fuzbala to žensk ne zanima. Piješ pivo in hodiš v gostilne? Ne pospravljaš, ker je pospravljeno, kdo pospravlja, žena, zato je utrujena, kdo kuha, pere?[/quote]

In likanje naj po tvoje kar počaka? Na koga? Na svetega Petra?
Nič čudnega, da je tvoja žena preobremenjena z gospodinjskimi opravili, ker ve, da se samo ne bo naredilo, pa z otrokom, ob vsem tem ima pa še razvajenega moža, ki mirno poseda po gostilnah in tekmuje z lastnim otrokom za ženino pozornost.[/quote]

Matr, ubog tvoj dec, če ga maš, kok to gofljaš…………. ženske v službi govorijo, kako ne likajo, kako samo zlagajo, da to ni nujno…..da vse zložiš, pa je………

Kako pivo, kake gostilne??? A tvoj ne sme nikoli na pivo s prijatelji??? In jaz svojo vsaj povabim zraven, naj pride, naj prisede, naj klepeta, naj se druži………. ne rabi gledat v TV, če jo tekma ne zanima, ne rabi naročiti piva, naroči naj kavo, sladoled, karkoli, naj se pogovarja z drugimi ženskami, a naj se druži, naj pokaže, da je živa ………. razumeš…..

Ko si vec napisal je zgodba drugacna. Prezira te in nima niti potrebe da bi ti bila privlacna. Zivis ene 100 let nazaj, samo cakas da se ti dvigne za slabo voljo so pa vedno krivi drugi. Ko se skenslas iz njenega zivljenja se bodo tudi njene kile skenslale. Nisi vreden biti oce to je vse kar lahko recem.

Te razumem.
Ampak stari … ti si zanjo pičkin dim, oprosti, nekdo ti bo to moral počasi direktno povedati. Če bi te imela rada, bi hotela izkoristiti vsako minuto, da je lahko s tabo.
Si bom drznila ugibati: zakon tvoje tašče tudi ni ravno bleščeč, a ne, če sploh še obstaja? In je tvoja žena v bistvu nadomestni partner svoji mami? Se motim?[/quote]

Ja veliko se družita, kar me ne moti……. tašča je (žal) vdova vrsto let….. nimam proti, da gre k mami, a raje vidim, da smo mi skupaj in da visi po cele dneve tam. jaz tudi ne hodim za vsak mali drek k matki, a ne.[/quote]

Vseeno bi morala imeti čas tudi zate oziroma za vas.

Meni deluješ dokaj skuliran in uporaben partner. Tudi da imaš ženo rad in bi si želel imeti dober zakon. Ker poznamo samo tvojo plat, težko ocenim, kaj se plete tvoji ženi po glavi.
Če izhajam iz sebe: meni je bil partner zelo pomemben, ljub in sem bila rada z njim tudi en mesec po porodu, kaj šele deset. Tudi sva izkoristila vsako mogočo priliko (ki jih je bilo res malo), da sva imela uro ali dve zase, da človek v miru izmenja par besed.
Mogoče je čas, da se obrneta na kakega svetovalca. Ti rabiš ženo. In z otrokom partnerja ne moreta kar nehati biti partnerja, čeprav se njun svet začne vrteti okrog otrok. To je naravno in normalno, ni pa – za moje pojme – normalno, da se žena izogiba skupnim trenutkom s tabo in gre raje k mami.

Meni se zdi srčkano, da si jo povabil, naj se ti pridruži na enem drinku, ko ste s fanti gledali fuzbal. In ja, po rojstvu otrok ne nehamo biti samostojne osebe s svojimi zanimanji in željami. Jaz sem tudi šla kdaj sama kam, ko se je vzpostavil en normalen ritem in mi ni bilo treba biti ves čas priklenjena na otroka zaradi dojenja.

ne, narobno sklepanje…… če imam jaz preveč kil, sem si kriv sam in ne drugi, tko da za lastne probleme ne krivim drugih…..po čem nisem vreden biti oče? Zato, ker me moti ženin šlauf, pa velka rit, pa veliki, daveči joški ? A zato, ker želim, da je žena v dobri kondiciji, pa da je vesela, zdrava? A za to? Al zato, ker mi ni prioriteta likanje, pa dunajc, pa tenstan krompir….? To so posredne stvari, ne bova lačna, a pomembni smo mi trije!!! Štekaš!! In ne likanje – pomembno je, da gre ven, med ljudi, da se usede na kofe, da se sprosti, da se smejimo, da je spontana, da ne načrtuje vsako otrokovo kihanje, pa drekanje pa ne vem kaj……… jaz prihajam iz družine 6 otrok, pa moja matka ni vsakega posebej nadzirala, kdaj se je usral in slikala drekec in ga poslala svoji matki na telefon v analizo……….

Kaksen je bil oz. je pa tvoj odnos z ocetom? Vprasaj se zakaj te tako moti sprememba tvoje partnerke. In se nekaj – si se kdaj vprasal da ji morda ni do “casual talk-a” z brezvezniki v bifeju? Zelo ozkousmerjen pogled imas na vse skupaj. Poleg tega nimas nobenega spostovanja do nje, do njene mame, do svojega otroka. Poisci si ljubico ce si tako popoln. Bedak.

Čemu bedak? Argumente prosim. Po čem veš, da ne spoštujem žene in otroka. To so sklepanja brez osnove. KAj jaz čutim v srcu do žene in do otroka, mi ne moreš vzet – želim le, da žena pokaže, da je živa, da miga, da se druži…….. razumeš?

Čemu bedak? Argumente prosim. Po čem veš, da ne spoštujem žene in otroka. To so sklepanja brez osnove. KAj jaz čutim v srcu do žene in do otroka, mi ne moreš vzet – želim le, da žena pokaže, da je živa, da miga, da se druži…….. razumeš?[/quote]

Se pravi, žene ne sprejemaš take, kot je, ampak jo hočeš popraviti, spremeniti?

Čemu bedak? Argumente prosim. Po čem veš, da ne spoštujem žene in otroka. To so sklepanja brez osnove. KAj jaz čutim v srcu do žene in do otroka, mi ne moreš vzet – želim le, da žena pokaže, da je živa, da miga, da se druži…….. razumeš?[/quote]

Se pravi, žene ne sprejemaš take, kot je, ampak jo hočeš popraviti, spremeniti?[/quote]

seveda, če se razleza kot pujs.
ene imate res izkrivljen pogled na vse ……. lahko postanem kot nasedli kit, ampak še vedno mu moram bi všeč, ker sem mu rodila otroka.
res hud dosežek in razlog za totalno zanemarjenje sebe.

Se popolnoma strinjam. Midva sva veliko kombinirala tako, da je šel on s starejšim in svojo družbo na pijačo, midva s tamalim pa sva se najprej na miru porihtala in šla za njima. Sploh v toplih poletnih večerih je bilo prijetno zunaj.