Vprašanje za ženske po porodu
Prvič, žališ ljudi. To je znak psihotične babe, ki nima argumentov in ki je (očitno od svojega copatarja) navajena, da je po njeno, pa tudi s silo, če je treba.
Kot drugo, ne nismo vse ženske zanemarjene patrone in ne hodimo lulat in kakat z otroci.
Poleg tega vas tašče tako neznansko motijo, da imate tedensko ošpice na nje, pri lastnih vam materah pa lahko čepite ure in ure in govorite in govorite, pa same nebuloze.
Nekatere smo imele otroka za nadgradnjo odnosa z možem, ne pa za nadomestek zanj. In zakaj so ljudje, ki so njuni prijatelji “brezvezniki”? A zato, ker ne piskajo non stop “smo kakali”, “smo papali”, “previt se moramo” ali zato, ker vidijo v življenju še kaj drugega kot govejo župo in paket pampersa v vsakem vogalu.
Veš zakaj ji ni do odhoda v družbo? Ker za tja se je treba malo zategnit, pa dati kaj nase, se spustiti s pedestala materinstva in biti ženska. Urejena, nasmejana, prijetna, živahna. To pa ni enostavno. Enostavneje je iti k mami in tam blejati eno in isto, ob tem pa pojesti še eno kosilo pa še kaj zraven.
Ne meči nas vseh v isti koš. Nekatere po porodu postanemo še boljše ženske za pogledat. Ker nam ni vseeno za našega moškega.
Odličen nasvet si dala, najde naj si ljubico? A se sploh zavedaš, kako obupna si? Samo da je po tvoje kaj?
Prvič, žališ ljudi. To je znak psihotične babe, ki nima argumentov in ki je (očitno od svojega copatarja) navajena, da je po njeno, pa tudi s silo, če je treba.
Kot drugo, ne nismo vse ženske zanemarjene patrone in ne hodimo lulat in kakat z otroci.
Poleg tega vas tašče tako neznansko motijo, da imate tedensko ošpice na nje, pri lastnih vam materah pa lahko čepite ure in ure in govorite in govorite, pa same nebuloze.
Nekatere smo imele otroka za nadgradnjo odnosa z možem, ne pa za nadomestek zanj. In zakaj so ljudje, ki so njuni prijatelji “brezvezniki”? A zato, ker ne piskajo non stop “smo kakali”, “smo papali”, “previt se moramo” ali zato, ker vidijo v življenju še kaj drugega kot govejo župo in paket pampersa v vsakem vogalu.
Veš zakaj ji ni do odhoda v družbo? Ker za tja se je treba malo zategnit, pa dati kaj nase, se spustiti s pedestala materinstva in biti ženska. Urejena, nasmejana, prijetna, živahna. To pa ni enostavno. Enostavneje je iti k mami in tam blejati eno in isto, ob tem pa pojesti še eno kosilo pa še kaj zraven.
Ne meči nas vseh v isti koš. Nekatere po porodu postanemo še boljše ženske za pogledat. Ker nam ni vseeno za našega moškega.
Odličen nasvet si dala, najde naj si ljubico? A se sploh zavedaš, kako obupna si? Samo da je po tvoje kaj?[/quote]
No, pa je po 4 straneh napadov na reveza koncno padel en pameten odgovor.
Kaj vam ostalim ni jasno? Pa kako lahko pricakujete, da boste za svoje moske privlacne, ce ste vse razvlecene, lene in polne izgovorov (itak hormoni, presnovne tezave, blablabla) poleg vsega pa ste zafustrirane in do konca obremenjene z materinstvom?
Hb, da je tip vprasal. Ker eni pac ne. Se navelicajo iskat zensko, s katero so se porocili in si najdejo drugo. Oh, kaksni pr**** so sele potem.
Kaj je narobe s tem, ce si zeli nazaj tisto privlacno zensko, v katero se je zaljubil?
Fotr je lepo vprasal in razlozil, da si tudi sama ni vsec. Iskreno je povedal, da izgublja zanimanje zanjo zaradi tega in da ne ve vec, kaj naj stori. Ve vesce iz kavca pa v napad.
Nasvet: namesto vikend likanja, kuhanja in peglanja troseda, se zmigajte in naredite kaj za svoj odnos. Vse, kar ste dokazale s tem nakladanjem je to, da ste same skrajno nezadovoljne s sabo. In verjemte, da isto cutijo tudi vasi moski.
Prvič, žališ ljudi. To je znak psihotične babe, ki nima argumentov in ki je (očitno od svojega copatarja) navajena, da je po njeno, pa tudi s silo, če je treba.
Kot drugo, ne nismo vse ženske zanemarjene patrone in ne hodimo lulat in kakat z otroci.
Poleg tega vas tašče tako neznansko motijo, da imate tedensko ošpice na nje, pri lastnih vam materah pa lahko čepite ure in ure in govorite in govorite, pa same nebuloze.
Nekatere smo imele otroka za nadgradnjo odnosa z možem, ne pa za nadomestek zanj. In zakaj so ljudje, ki so njuni prijatelji “brezvezniki”? A zato, ker ne piskajo non stop “smo kakali”, “smo papali”, “previt se moramo” ali zato, ker vidijo v življenju še kaj drugega kot govejo župo in paket pampersa v vsakem vogalu.
Veš zakaj ji ni do odhoda v družbo? Ker za tja se je treba malo zategnit, pa dati kaj nase, se spustiti s pedestala materinstva in biti ženska. Urejena, nasmejana, prijetna, živahna. To pa ni enostavno. Enostavneje je iti k mami in tam blejati eno in isto, ob tem pa pojesti še eno kosilo pa še kaj zraven.
Ne meči nas vseh v isti koš. Nekatere po porodu postanemo še boljše ženske za pogledat. Ker nam ni vseeno za našega moškega.
Odličen nasvet si dala, najde naj si ljubico? A se sploh zavedaš, kako obupna si? Samo da je po tvoje kaj?[/quote]
No, pa je po 4 straneh napadov na reveza koncno padel en pameten odgovor.
Kaj vam ostalim ni jasno? Pa kako lahko pricakujete, da boste za svoje moske privlacne, ce ste vse razvlecene, lene in polne izgovorov (itak hormoni, presnovne tezave, blablabla) poleg vsega pa ste zafustrirane in do konca obremenjene z materinstvom?
Hb, da je tip vprasal. Ker eni pac ne. Se navelicajo iskat zensko, s katero so se porocili in si najdejo drugo. Oh, kaksni pr**** so sele potem.
Kaj je narobe s tem, ce si zeli nazaj tisto privlacno zensko, v katero se je zaljubil?
Fotr je lepo vprasal in razlozil, da si tudi sama ni vsec. Iskreno je povedal, da izgublja zanimanje zanjo zaradi tega in da ne ve vec, kaj naj stori. Ve vesce iz kavca pa v napad.
Nasvet: namesto vikend likanja, kuhanja in peglanja troseda, se zmigajte in naredite kaj za svoj odnos. Vse, kar ste dokazale s tem nakladanjem je to, da ste same skrajno nezadovoljne s sabo. In verjemte, da isto cutijo tudi vasi moski.[/quote]
Kot je že ena zgoraj napisala: nosečnost in porod sta tvegana. Lahko se kaj zakomplicira, ženska lahko celo umre, lahko pa se potem spremeni, pade v poporodno depresijo, lahko se zredi, je izmučena, brez volje. Če je ženska sprejela to tveganje, naj ga še moški.
Prej ko se boš sprijaznil z dejstvom, da otrok prinese spremembe, prej se boš sprostil in sprejel ženo tako, kot je. Mogoče ji bo potem lažje in ji bo celo uspelo shujšati.
Mogoče se zato, ker bi jo ti rad odvlekel stran od otroka, še bolj vrti okoli njega, ker želi vsaj ona skrbeti zanj, če že ti ne. Odrasti vendar! Otrok je star šele 10 mesecev, potrebuje veliko skrbi, nekaj časa ti ne boš v središču pozornosti. In tudi drugega dela ima tvoja draga veliko. Pospravljanje, likanje…Namesto, da se trudiš, da jo spraviš proč od otroka, se ji pridruži pri delu, pospravi, operi posodo, skuhaj kosilo, potem pa pojdita z vozičkom na sprehod.[/quote]
To ne drži, da ne poskrbim za otroka. Ko pridem iz službe, grem z njim na sprehod, da je ona malo prosta. Pospravljam res ne, ker za mene je pospravljeno, likam tudi ne, ker so druge (bolj pametne stvari) …… sem za to, da vse to lahko (vsaj malo) počaka in se mi pridruži(ta) v kaki aktivnosti.
Primer: gledamo popoldanski fuzbal v oštariji. Rečem ji, daj naj prideta mimo (z vozičkom), da bomo kaj spili, kako rekli ipd….. čakam jo, gledam po ceti, kdaj bo prišla in je ni. Pridem domov in jo vprašam, zakaj je ni bilo. Pa je rekla, da je šla k mami …… cel dopoldne je pri njej, analizirata vsaj kakec od sina, vsako grimaso, znanstveno preučujeta njegovo rast las, komu je bolj podoben ipd ……….. no eto…… sem bil kar razpizden………….[/quote]
Mislim,da imata začetek konca. Škoda za vse udeležence!
V bistvu bi bila najboljša rešitev, da bi zamenjala vlogi – ona bi šla b službo, ti pa bi bil doma z otrokom. Ona bi prišla malo v civilizacijo in bi začela razmisljat se o cem drugem kot pa otroku (postala bi tudi volk aktivna), ti pa bi imel malo več časa za otroka in za dom. Verjemi, da bi bolje razumela drug drugega in začela ceniti čas -tisti skupni in tudi tisti ločeni.
No, pa je po 4 straneh napadov na reveza koncno padel en pameten odgovor.
Kaj vam ostalim ni jasno? Pa kako lahko pricakujete, da boste za svoje moske privlacne, ce ste vse razvlecene, lene in polne izgovorov (itak hormoni, presnovne tezave, blablabla) poleg vsega pa ste zafustrirane in do konca obremenjene z materinstvom?
Hb, da je tip vprasal. Ker eni pac ne. Se navelicajo iskat zensko, s katero so se porocili in si najdejo drugo. Oh, kaksni pr**** so sele potem.
Kaj je narobe s tem, ce si zeli nazaj tisto privlacno zensko, v katero se je zaljubil?
Fotr je lepo vprasal in razlozil, da si tudi sama ni vsec. Iskreno je povedal, da izgublja zanimanje zanjo zaradi tega in da ne ve vec, kaj naj stori. Ve vesce iz kavca pa v napad.
Nasvet: namesto vikend likanja, kuhanja in peglanja troseda, se zmigajte in naredite kaj za svoj odnos. Vse, kar ste dokazale s tem nakladanjem je to, da ste same skrajno nezadovoljne s sabo. In verjemte, da isto cutijo tudi vasi moski.[/quote]
Kot je že ena zgoraj napisala: nosečnost in porod sta tvegana. Lahko se kaj zakomplicira, ženska lahko celo umre, lahko pa se potem spremeni, pade v poporodno depresijo, lahko se zredi, je izmučena, brez volje. Če je ženska sprejela to tveganje, naj ga še moški.
Prej ko se boš sprijaznil z dejstvom, da otrok prinese spremembe, prej se boš sprostil in sprejel ženo tako, kot je. Mogoče ji bo potem lažje in ji bo celo uspelo shujšati.[/quote]
Seveda, in to je opravičilo, da lahko ostane depresivna in dobro pitana celo življenje.
Kljub vsem tveganjem, ki ga prinese porod in poporodno obdobje moraš biti fer do sebe in do partnerja. Prvih nekaj mesecev je res čas, da se sestavljaš, proti koncu porodniške pa je že čas da prideš v svoje okvire.
Ne vem sedaj kaj je – je žena čisto brez energije, lena itd. – ker je lahko to znak poporodne depresije. Ali pa je le “zadovoljna” s sabo in ima pač samo en cilj – otroka.
Sicer pa otrok bo kmalu shodil. Potem ni nič pri miru in upam da bo kaj več migala.
Kot moški nimaš pojma kako te porod in prihod otroka prestavi in pretrese. Morda se tebi zdi, da bi si že morala opomoči od vsega, pa si še ni. Ona bo vedela kdaj je pripravljena.
Sina vidiš kot konkurenco in očitno misliš, da bi tvoja morala direkt s porodne mize na trenažer.
Škoda.
S teženjem in dajanjem v nič, neodobravajočimi pogledi itd ne boš dosegel drugega kot to, da se bosta še bolj oddaljila.
Ona še sama ne ve dobro kdo je zdaj, ko je mama, ti pa ji že spodnašaš tla pod nogami in ji kažeš, da ni več dovolj dobra zate.
Predlog: V soboto ti poskrbi za malega zjutraj, popijta kavo, potem pa ji reci, da jo pelješ na izlet presenečenja. Pelji jo k morju, posveti se njej in malemu, naj namaka nogice v morje, se igra s kamenčki, pelji ju na kosilo in na sladico, ne zavijaj z očmi če bo naročila cvrtje in mast po vrhu.
Če mali pozna svojo babico (njeno mamo) to izkoristi pa jo povabi kam na kavo mali pa naj bo pri babici, pa tudi če le za eno uro.
Sam pa veš kako tvoja ‘deluje’, kaj pomaga pogovor, dejanja, tihi teden. Skomuniciraj ji, da jo pogrešaš, da je pozabila, da je tudi partnerka, ne le mamica.
Ko se boš potrudil in sprejel novo situacijo, takrat bo odprta pot za izboljšanje situacije. Če boš le kritizerski in sebičen, češ že prej sem jo milostno sprejel, ko je bila malo bolj okrogla, zdaj si je pa drznila še bolj zrediti. Si res tako plehek? Pa izgovarjanje, da ti gre za njeno zdravje? Ne verjamem.
No, pa je po 4 straneh napadov na reveza koncno padel en pameten odgovor.
Kaj vam ostalim ni jasno? Pa kako lahko pricakujete, da boste za svoje moske privlacne, ce ste vse razvlecene, lene in polne izgovorov (itak hormoni, presnovne tezave, blablabla) poleg vsega pa ste zafustrirane in do konca obremenjene z materinstvom?
Hb, da je tip vprasal. Ker eni pac ne. Se navelicajo iskat zensko, s katero so se porocili in si najdejo drugo. Oh, kaksni pr**** so sele potem.
Kaj je narobe s tem, ce si zeli nazaj tisto privlacno zensko, v katero se je zaljubil?
Fotr je lepo vprasal in razlozil, da si tudi sama ni vsec. Iskreno je povedal, da izgublja zanimanje zanjo zaradi tega in da ne ve vec, kaj naj stori. Ve vesce iz kavca pa v napad.
Nasvet: namesto vikend likanja, kuhanja in peglanja troseda, se zmigajte in naredite kaj za svoj odnos. Vse, kar ste dokazale s tem nakladanjem je to, da ste same skrajno nezadovoljne s sabo. In verjemte, da isto cutijo tudi vasi moski.[/quote]
Kot je že ena zgoraj napisala: nosečnost in porod sta tvegana. Lahko se kaj zakomplicira, ženska lahko celo umre, lahko pa se potem spremeni, pade v poporodno depresijo, lahko se zredi, je izmučena, brez volje. Če je ženska sprejela to tveganje, naj ga še moški.
Prej ko se boš sprijaznil z dejstvom, da otrok prinese spremembe, prej se boš sprostil in sprejel ženo tako, kot je. Mogoče ji bo potem lažje in ji bo celo uspelo shujšati.[/quote]
Življenje je tvegano. Lahko se kaj zakomplicira, človek lahko celo umre, lahko pa se potem spremeni, pade v depresijo, lahko se zredi, je izmučen, brez volje.
Daj ne pretiravaj, lepo te prosim. Ženska ima voljo in energijo, da se ure in ure druži s svojo mamo, ko je pa treba možu nameniti pet minut, je pa še deset mesecev pozneje zgarana od poroda NJEGOVEGA otroka.
Ženska je bila verjetno letargična že prej, samo da ni bilo tako očitno, zdaj je pa doma in ji ni treba z mezincem mignit, razen da otroka nahrani in previje. Če bi bila že pred porodom doma, bi se pa že takrat ugojila in samo poležavala doma.
Frustrirane zatežene babe, ki mislijo,da so s tem ko so s tem ko so rodile enega otroka opravile vse poslanstvo tega sveta! Potem lahko postanejo debelajse, imajo mastne lase, se pogovarjajo samo še o otroškem sranju, moža pa odpišejo. In detece bo namakalo nogice v morju, a ne’ ostali naj se pa hebajo??? Babe nore!
Če si izbiral z očmi in ne s pametjo in ti je vitka puhloglavka ob tebi višek dosežka v življenju – si si sam kriv, da imaš ob sebi nekoga, ki si je z otrokom le zagotovila doživljenskega sponzorja (=da je ne bi tako zlahka zamenjal za mlajši model). Nevedni dedec. Bi jo pa bolje spoznal, do takrat pa z gumico …
Se pravi, žene ne sprejemaš take, kot je, ampak jo hočeš popraviti, spremeniti?[/quote]
seveda, če se razleza kot pujs.
ene imate res izkrivljen pogled na vse ……. lahko postanem kot nasedli kit, ampak še vedno mu moram bi všeč, ker sem mu rodila otroka.
res hud dosežek in razlog za totalno zanemarjenje sebe.[/quote]
Ja, se strinjam….. še enkrat ponovim – rad imam ženo, a ne odobravam njenega početja in NE, ne želim, da bi imela 100 kg …….. pa zakaj bi moral to sprejeti? ker jo imam rad? Pa lepo vas prosim ženske, to je meni malo mimo………. no…………
seveda, če se razleza kot pujs.
ene imate res izkrivljen pogled na vse ……. lahko postanem kot nasedli kit, ampak še vedno mu moram bi všeč, ker sem mu rodila otroka.
res hud dosežek in razlog za totalno zanemarjenje sebe.[/quote]
Ja, se strinjam….. še enkrat ponovim – rad imam ženo, a ne odobravam njenega početja in NE, ne želim, da bi imela 100 kg …….. pa zakaj bi moral to sprejeti? ker jo imam rad? Pa lepo vas prosim ženske, to je meni malo mimo………. no…………[/quote]
pusti ti te nekatere monovke tle, ker imajo dvojna merila – ko gre zanje oz. za žensko, je treba vse sprejeti, četudi vara, četudi se nenormalno redi in s tem prvenstveno ogroža sebe, svoje zdravje in tudi družino otroka in skrb zanj – meni je normalno, da ji to poveš, čeže sama nima toliko odgovornosti, da si reče ne zaradi izgleda tolk, ampak zarad sebe, svojega zdravja in biti z družino torej tudi z otrokom in s tabo – če bo bolna tega ne bo mogla uživati- torej očitno ji toliko ne pomenita, da bi se k sebi spravila…
sem ženska, in ja tudi to vem,d a hormonov in njihovih vplivov se ne da kontrolirati tudi na težo ne – v času nosečnosti in potem… samo se pa da kaj v zvezi s tem narediti – torej problem vidim pri tej tvoji, da glede tega nič ne ukrene in da ji je vseeno…
meni je to malo žaljivo do partnerja tudi – ker nekatere očitno mislijo, saj zdaj sem ga ujagala, zfdaj je moj in zdaj se lahko zapustim… to je tudi poleg skbi za njeno zdravje nespoštljivo do tebe…
torej lahko bi začela zmerno pazit na prehtrano, pa počasi z dnevno rekreacijo – počasi bi se poznalo zagotovo… in jaz ti dam prav avtor glede tvojega mišljenja – kot rečeno sem ženska in nikoli ne bi bila tako neodgovorna sama do sebe, da bi se namenoma zapustila… četudi se po nosečnosti zrediš ok- telo in nosečnost naredi svoje – samo lahko pa potem začneš nazaj delati na sebi,d a se spraviš v normalno stanje nazaj, če ne gre pa poiščeš pomoč… važno je smao,d a bi se ta tvoja pri sebi odločila in nekaj naredila za to – ker če ne bo… bo to slabo za vajino družino. In jaz ti dam prav,d aji poveš, da je toliko odgovorna tudi do vaju dveh s sinom, če že sama do sebe ni.
seveda, če se razleza kot pujs.
ene imate res izkrivljen pogled na vse ……. lahko postanem kot nasedli kit, ampak še vedno mu moram bi všeč, ker sem mu rodila otroka.
res hud dosežek in razlog za totalno zanemarjenje sebe.[/quote]
Ja, se strinjam….. še enkrat ponovim – rad imam ženo, a ne odobravam njenega početja in NE, ne želim, da bi imela 100 kg …….. pa zakaj bi moral to sprejeti? ker jo imam rad? Pa lepo vas prosim ženske, to je meni malo mimo………. no…………[/quote]
ko bo žena dosegla sto kil, boš ti zbolel in postal trajni invalid. žena te ne bo dolžna gledat.
sicer pa pojdi danes popoldne spet na fuzbal v gostilno. Po četrtem piru bo žena že prava manekenka.
Ja, se strinjam….. še enkrat ponovim – rad imam ženo, a ne odobravam njenega početja in NE, ne želim, da bi imela 100 kg …….. pa zakaj bi moral to sprejeti? ker jo imam rad? Pa lepo vas prosim ženske, to je meni malo mimo………. no…………[/quote]
ko bo žena dosegla sto kil, boš ti zbolel in postal trajni invalid. žena te ne bo dolžna gledat.
sicer pa pojdi danes popoldne spet na fuzbal v gostilno. Po četrtem piru bo žena že prava manekenka.[/quote]
eni pač res ne razumete – debelost je ogrožanje zdravja, in partnerju ni vseeno za ženo, ki jo ima rad…
da te vpršam – pitaš ti svojega otroka do 100 kil – pitaj ga, saj je vseeno po tvojem a ne – po tvojem gre zamo za zunanji izgled, zdravje itak ni važno zate…
e pa je – če ta žena sama tega ne sprevidi, je pač prav, da ji mož odpre oči… zaradi odg. do nje same, in tudi do njune drzžine… tak ti bom rekla, če se bo lepo barsala z maščobami in jo bo infarkt bo ta njen otrok ostal brez matere a to je pa ne skrbi??
njena odgovornost je njeno zdravje zaradi nje same in tudi zaradi otroka sedaj – če ji je že za moža vseeno in njuno odnos in privlaščost med njima – ker jaz če bi bila na njenem mestu, meni tudi neb blo vseeno, da možu neb bla več fizično privlačna (poleg vseh tehtnih razlogov, ja mi tudi za to ne bi bilo vseeno), ker to vpliva na zakon in tudi družinske odnose…
tako,d amalo razširi svoj pogled in ti bo jasno, da je neukrepanje te žene glede debelosti precej širši problem – in jaz dam možu prav, da mu za to ni vseeno.
Žena pa je neodgovorna glede tega zagotovo.
Torej če je teb vseen za kg tvojih ljubljenih oseb v družini, napitaj otroka in moža do 100 kg… saj te nima nič za skrbeti, ada ju boš imela še vseeno, itak kg niso problem, po tvoje ti se ga pa ulij in boš videla tvojega otroka nasmejanega in veselega s temi kilami. Res neverjetno kako ste eni omejeni v svojem razmišljanju.
Nekako si ne morem pomagat, da ne bi napisala odgovor temu fantu…evo, jaz sem bila tipični primer tvoje ženske…noseča, se zredila za 20 kil, potem pa dan in noč skrb za otročka, pa da bo vse pospravljeno, zlikano in vse mogoče okupacije. Obenem sem pozabila živet. Zase in za partnerja, ki mi je sicer stal ob strani večino časa. Shujšala nisem do predporodne teže, ostala sta mi še dva, trije kilogrami viška. Telo pa itak spremenjeno v nulo. Že prej nisem bila suhica, sem se pa ukvarjala z različnimi športi ( tudi moj je športnik) in imela kar fit postavo. Potem pa sem ponovno zanosila..nepričakovano seveda. Ker je bil prvi otrok zelo živ, sem se v drugo zredila za šolskih 12 kil…potem rodila, mala je bila še bolj naporna kot sin…in tako so šli meseci mimo. In spet sem bila večinoma okupirana z otrokoma. Sicer sem se veliko gibala, vozičkala in kile so šle same dol. Moja postava danes je 10 x boljša kot pred desetimi leti. Ampak za to je potreben trud. Samo od sebe ne pride nič, na žalost.
Point pa je bil drugje. Oba v skrbi za najina otroka ( partner je sicer tak oče, da ga lahko sanjaš) pozabila na naju, na najin odnos, na samo najin čas in pogovore…in potem mi pride na uho, da ima drugo. In še večji šok…sploh nisem bila ne presenečena ne šokirana?!? Ker stvari med nama niso bile take kot pred otroci. Priznal mi sicer nikoli ni nič, sva pa oba vedela, da se morava usest in pomenit. A bova funkcionirala še naprej eden mimo drugega ali ponovno tudi eden za drugega…in sva potegnila črto. In od takrat so stvari take kot morajo biti med dvema partnerjema – ker štimat more vse, začenši s sexom…in če vama že tu škripa, bo škripalo tut drugje.
Meni je to, da ti vidiš, da s punco ni nekaj v redu, zelo pozitivno in hvale vredno. In lahko ti dajemo tu tisoč in en nasvet, kako jo spodbudit, da bi nekaj naredila zase,vendar dokler sama do tega ne bo prišla, ne pomaga veliko. Mislim, da je čas, da ji direkt poveš, da bo treba začet malo gibat. Če ne drugače za svoje zdravje. Pa saj mislim, da bo prej ali slej poštekala, da tako ne more več. Če ne prej, bo pa šok, ko bo šla delat in ko bo otrok shodil. Likanje? Na to in vse ostalo še pomislila ne bo, ker ji bo pomembnejše to, da preživi večino časa z otrokom in s tabo. No, vsaj upam, da bo tako.
čakaj malo ti imaš čisto drugačne izkušnje. Pri tebi kile sploh niso bile problem, ampak je moški imel ob vsej tej okupaciji z družino in ker je bil oče kot ga sanjaš, še dovolj časa, da se je rihtal za ljubico in jo servisiral. Bodi toliko poštena in mu predlagaj, da si takoj najde ljubico, kajti edino to bo rešilo njun odnos. Hujšanje ga tako kot pri tebi ne bo.
ne, po prvem porodu sem bila zelo podobna njegovi…zaverovana v svojega otroka in skrb zanj…in kile so bile problem, verjemi mi. Moški težko razumete, da tudi v kilah pri ženskah ni vse. 🙂 Tudi če prideš na iste kile kot pred porodom, tvoje telo nikoli več ne bo takšno kot prej. Ženska po porodu vidi in čuti telo popolnoma drugače in to tudi dejansko je…široki boki, ohlapen trebušček, strije…vse to ostane ne glede na miganje in tudi meni je, ne glede na kondicijo.
In da, če me je partner res varal, sem bila kriva tudi jaz. In to priznam, pa četudi se to sliši še tako čudno. Ker noben ne vara brez razloga. Ampak to so že druge zgodbe…In midva sva takrat rešila odnos, če ne pa danes ne bi bili več družina.
Hujšanje seveda ne reši nič, če ostalo ne bo poštimano in zadnje kar je, da bi mu predlagala ljubico. Če bi jo hotel, bi si jo lahko že dobil. Ker pa mu je mar za svojo žensko in se trudi za to, da bi se stvari vrnile nazaj v vsaj približno tak okvir kot je bilo pred otrokom, mu lahko izrečem samo pohvale. Sicer pa je samo vprašal ŽENSKE, če se nam zdi stanje njegove partnerice normalno. Meni ni, sedaj ko je tudi pri meni minilo toliko časa. Ko pa sem bila tako kot ona na porodniški, pa tega nisem videla tako, ker mi je bil važen le otrok. In tu je bila napaka.
Njegova žena ne hujša ampak se 10 mesecev po porodu še bolj redi.
Kot sem prebrala (pa upam da ne narobe, ker nisem brala vsega) ji ni niti do sprehodov oz. ničesar kar obsega tudi telesno aktivnost.
Ne njeno ravnanje ni pravilno in težko je svetovati karkoli pametnega. SE strinjam, da bo morala sama priti do tega, da tako ne gre več.
Ne bi priporočala varanja partnerice, ker to ni rešitev.
Lahko pa napišem, kapo dol, da si šla preko tega – varanja.
žalostna tema, koliko je danes vredna mati in žena. če ni natrenirana in hip hop poskočna, pol bo tip kar spakiral…
ženska je rodila otroka. niti eno leto še ni star. vsaka dobra mati, da je lahko dobra mati, mora na prvo mesto postavit otroka, mora bit v stiku z njim, vzpostavit simbiozo, da lahko razume, kaj otrok hoče od nje, ko joče. pet – desetmesečnik ne zna govorit, drugače kot z jokom ne ve. in pri kvalitetni simbiozi lahko mati otrokov jok razume. ali je lačen. ali je zaspan…
seveda tipica, ki ji je prvo na svetu postava in ki leti v fitnes in na tenis pet ur po porodu, za dobro voljo pa se še pol malo preganja po bifejih in kafičih, tega ne bo sposobna….
aja, pa celo monovsko občestvo jo obsoja, da je lena in zanemarjena, ker raje skrbi za gospodinjstvo in gre likat, kot pa odlaufat pet kilometrov….
temu patronu tu gre na živce, da se mati prvenstveno ukvarja z otrokom… bolj bi bil srečen, če bi po kafičih visela… eh.. eni ne bi smeli imet otrok. tale tu bo že imela čas tudi shujšat, ko bo otrok shodil, ko je ne bo več toliko potreboval.
p.s.
Vesna Godina: “Če večino energije usmerjaš v telo, je končni rezultat to, da si nesrečna