Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Zaradi igranja sem verjetno izgubila ljubezen svojega življenja

Zaradi igranja sem verjetno izgubila ljubezen svojega življenja

O tema je ponovno aktivirana😄

In kaj čakaš ….

Pokliči ga

Ljubezni svojega življenja se ne da kar zgubit. To je bila nek lolek. Pejt v kake skupine, na jezikovni tečaj, nekam pač, in si najdi nekoga.

avtorica kaj dogaja? Se ločuje, vidva pa opazujeta ptičke na veji?

Odgovor na objavo uporabnika
moja glupa prepričanja, 15.03.2023 ob 14:58

Ne vem ali so mi ta prepričanja vcepili v glavo starši, vzgoja ali so zrastla na mojem zeljniku. Sveto se držim pravila pri moških: obvoz sodelavci, obvoz poročeni, obvoz kurbirji, obvoz zasedeni, obvoz sedanji in bivši od prijateljic. Sem butasto prepričana, da ne bi bila srečna z nekom, ki je zapustil partnerko ali družino zaradi mene oz. da je nekoga prizadel zaradi mene, ker imam vcepljeno v glavo prepričanje, da ne moreš biti srečen, če gradiš svojo srečo na nesreči nekoga drugega.

Prišel je na mojo pot v trenutku, ko sem začela dvomit v vse kar sem vedno verjela. Z majhnimi in velikimi dejanji je postavil moj svet na glavo in me s tem prepričal, da obstaja to kar sem si vse življenje želela. Namesto, da se prepustim in delam na tem, da ga osvojim, pa proti svoji volji  na razumski bazi delam vse kontra. Naredi nekaj res zelo plemenitega zame, mu rečem samo vljuden hladen hvala namesto, da ga objamem in poljubim na lice.  Me pospremi, namesto, da se prisrčno zahvalim, mu očitam, da brezveze troši energijo zame. Me pričaka v meni ljubem vzdušju, namesto, da bi se mu vrgla okrog vratu, hladno ignoriram njegov trud in se naredim kot da sploh nisem opazila. Opazim, da si vedno pase oči po meni, ko sva skupaj, jaz se pa prav trudim, da ne bi izgledala zapeljivo in se obremenjujem s tem kaj naj oblečem, da mu majn padem v oči. Sem se od njega poslovila s hladnim hvala in srečno, srce pa se mi je sesuvalo v prah. Slišim za sabo žvenket ključev.  Vem, da je stopil do vrat in gleda za mano, ampak se ne obrnem nazaj in pospešim korak, da si ne premislim.

Danes bi lahko bila neizmerno srečna v objemu moškega s katerim bi si upala na konec sveta brez vprašanja kam me pelje, ker bi se ob njem vedno počutila varno in ker vem, da bi mu lahko popolnoma zaupala in se mu predala. Namesto tega pa se zjutraj zbujam sama v solzah ob misli nanj, ker pač moja glupa prepričanja morajo zmagat nad vsem.

Ti pa mas probleme sam sabo, srečenez da te je izgubil…..

Stena potiho rumeni, naj ga pokličem na ponovno beljenje?

Je čas da dam priložnost drugemu malarju?

Kot močna ženska pa lahko pobelim tudi sama.

Odgovor na objavo uporabnika
Moja glupa prepričanja, 24.03.2024 ob 11:24

Stena potiho rumeni, naj ga pokličem na ponovno beljenje?

Je čas da dam priložnost drugemu malarju?

Kot močna ženska pa lahko pobelim tudi sama.

Pobeli sama. Ni ta igra zate očitno. Preveč trpiš. Ljubezen ni trpljenje, ampak sladko guštiranje. Fizična aktivnost ti bo dobro dela, pa še prišparala boš, če sama pobeliš.

Moški, tak ki ti je namenjen, te pa ne bo pustil čakati, tudi zgrešiti te ne more. Vse ob svojem času. Prepusti se in živi. Ostalo pride. Ali ne, če ti ni namenjeno. Zakaj bi se potem sploh sekirala?

moja glupa prepričanja

originalna avtorka te teme. Zanimivo bi bilo slišat, kaj se je po 1 letu pri tebi spremenilo. Kako je s vama?

Krava zarukana, v glavo trčena, popolnoma pravilno, da sedaj gniješ.

Dan pred OF, pogrešam tega moškega in živim v grehu ker si želim tujega moškega ob sebi. Da obesi zastavo, da mi razloži o partizanih, da vzame lonček barve in pobeli hodnik, še vedno hranim in sanjam samo za mojega malarja. Včasih ga začutim na isti ulici, vidim njegov razmajan kombi, še vedno brez nalepk, predstavljam si kako mu dam termovko kave preden odide zjutraj na delo, in kako čisti svoje čopiče pred hišo, z belo packo na nosu.

Trpim še vedno, stiska mi srce in iz njega padajo debele kaplje ki se spreminjajo v bisere. Počasi, kot mineva čas.

Ob letu obsorej,natancno eno leto pocasi mineva,a ostal sem trden.Najina postelja,vcasih te se vedno v polsnu  zjutraj vidim poleg a to nisi ti je le ona.Ona ki bi mi morala biti vse a ona ni Ti.Ponovno zaprem oci, mogoce se pa le zbudim iz te more in bova midva.Spomin mi prinese vonj po tebi,kako si disala in kako je tvoja koza nezna in topla.Kako tvoje telo vabi mene v tvoj raj.Da se privijem k tebi v popolno zlicko,tezko je pozabiti ko okusis taksno prefekcijo. .Prevec komplikacij ali sva samo midva taks a,neodlocna.Zakaj ne gre,zakaj si ne upava. Koliko izgubljenih trenutkov je ze bil,kaj vse bi lahko dozivela..Kaj vse bi lahko bilo…a bo nekoc?

nič ni izgubljeno če si ga v prve obnorela verjemi da še vedno misli nate

in boš zagotovo dobila drugo šanso  seveda če se ni v prve samo igral z tabo

poizkusi še enkrat in če je res pravi bosta kot ti misliš srečna skupaj

Še vedno vztrajam, v svojih prepričanjih. Ne bom gradila svoje sreče na sreči drugega. On je poročen moški, ali je srečen ali ne, ni moja skrb in moja briga. Trpim, ampak trpim zaradi tega ker se ne morem ločiti, ker se oklepam bolečine. Zakaj? Našla sem mir, v duši, izpovedala sem prepovedano ljubezen duhovniku ki me je usmeril na pravo pot. Grešila sem, dajala sem si rane, sama sebi. Nič ni resnično, ne sme se zgoditi in rada imam lahko vse ljudi. Pobelila sem sama, našla veselje in ljubezen do sebe. Bila je težka preizkušnja, hvala vsem ki ste me spodbujali. Sprejemam in izpuščam tega moškega. Veselim se novih dni in novih ljudi. Kar mi je namenjeno, po Božji poti.

Amen

zakaj se mi nekako zdi, da ta zadnja objava moja glupa prepričanja ni od original avtorja ampak jo spet nekdo oponaša.

New Report

Close