Karma zaobjema vse, kar smo počeli, kar počnemo in bomo počeli.
Gre za dejanja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Dejanja, ki jih počnemo danes – določajo našo prihodnost, dejanja, ki smo jh opravili v preteklosti pa – našo sedanjost.

Tako, da …. pomirite se. Relax.

Renejevi mami očitate, da ni položila računov kako je bil porabljen denar ‘dobrotnikov’.
O.k. Ni problema. Ne razburjaje se.

Življenje samo …. slej, ko prej IZSTAVI RAČUN.
In kakšen bo, je odvisno od naših namer in dejanj.

Torej, če so bile njene namere in dejanja pozitivna in iskrena je OK.
V primeru, da SO in SO BILA njena dejanja posledica pohlepa, preračunljivosti in neiskrenosti to ni OK.

Ne glede na to ali verjamemo v karmo (kar seješ, to žanješ) ali ne – TA DELUJE.

“Bog vse vidi, Bog vse vé, greha delati se ne sme.”

Tako, da ni potrebe po tem, da se razburjate.
Karma deluje!!!

Imaš v marsičemu prav. A rdeča nit nezaupanja do tovrstnih zbiralnih akcij je ravno dejstvo, da Renejeva mati kljub pozivom ni nikoli povedala, kaj šele pokazala ,kam je denar dejansko šel. Tu ne gre za to, če nisi doniral, nimaš kaj spraševat, gre za to, da se ruši institut dobrodelnosti in donacij.[/quote]

In kaj bi morala ona po tvoje narediti? Skenirati račune in jih razposlati po medijih? Da boš ti mirna?
Zakaj je ne kontaktiraš in jo vprašaš, zagotovo ti bo povedala, koliko je kaj stalo.

Če si donirala za Luka Kovačiča, vprašaj še njega….[/quote]

Žal si, očitno, funkcionalno nepismena…se mi ne da s tabo izgubljat energije.

Imaš v marsičemu prav. A rdeča nit nezaupanja do tovrstnih zbiralnih akcij je ravno dejstvo, da Renejeva mati kljub pozivom ni nikoli povedala, kaj šele pokazala ,kam je denar dejansko šel. Tu ne gre za to, če nisi doniral, nimaš kaj spraševat, gre za to, da se ruši institut dobrodelnosti in donacij.[/quote]

Tako je. Zaradi nje bo morda naslednja akcija zbiranja neuspešna. Ljudje ne bodo več zaupali.

Če bi bilo pri reneju vse tako čisto, bi mama že zdavnaj račune v javnost dala in utišala govorice.

Vam je res čisto vseeno, kam gre denar, ki ste ga darovali s točno določenim namenom?
Se vam ne zdi prav, da prejemnik denarja javnost seznani s porabljenimi sredstvi (in se ob tem vsem darovalcem tudi zahvali) in denar, ki je ostal, preda drugemu bolnemu otroku, ki tudi rabi zdravljenje v tujini?

TAKO JE!

Je res možno, da ženske, ki so same mame, pišejo, da peljati potencialno na smrt bolnega otroka na težko in nevarno operacijo za mamo pomeni privoščiti si počitnice v tujini? Sem mislila, da sem tukaj prebrala že čisto vse, ampak to je pa višek.

TAKO JE![/quote]
Tudi moj podpis!

Mi smo imeli nedavno v družini raka. In je zdravnica lepo povedala, da oblike zdravljenja, ki jo v Nemčiji delajo že rutinsko, pri nas ni, je naš OI ne izvaja. Pri tem se je debata tudi zaključila. Lahko bi to bila rešitev, lahko pa tudi ne. Dejstvo je, da starejši ljudje že tako in tako nimajo neke želje hoditi v tujino, za rakom oboleli in slabotni ljudje pa sploh ne. Zato te možnosti niti raziskujejo ne. Ni pa malo primerov, ki bi jim v tujini lahko pomagali, pa jim pri nas ne morejo. Za otroka pa se vsekakor gre korak dlje.

Nevroblastome operirajo v Londonu. Dve leti nazaj so eno punčko poslali v London.

In zakaj bi zdravniki iz tujine hodili k nam operirat? Zdravnik ne operira sam, ima ekipo. S to svojo ekipo je uigran, ker so dali skupaj skozi že hudiča in pol, so uigrani, jim zaupa. Zakaj bi potoval na drugi konec sveta in tam operiral z ljudmi, ki jih niti ne pozna?

Naši zdravniki bi, če bi to bilo komu v interesu, morali hoditi v tujino na izobraževanja, pa ne za en teden, dva, se gre za leto, dve, da dobiš nazaj nekoga, ki je sposoben operirati sam. Kar bi bilo smiselno, če bi mi razmišljali o medicinskem turizmu. Lokacijo zanj imamo vsekakor dobro. Samo za slovenske paciente pa se to ne splača, ker jih je premalo. Če neka zadeva ni pogosta, se ne splača za to izobraževati zdravnikov. Razen seveda če imaš vizijo medicinskega turizma in pobereš paciente iz sosednji držav. Ker naša država nima vizije …

Preden bomo vse mame tukaj križane …

Na fotografiji, posneti včeraj, je Gaja. Gajina mamica je tista, ki je pred tremi leti “odkrila” dr. Parka. Nihče od naših zdravnikov ni hotel podpisati, da bi šla Gaja na operacijo, pa čeprav je imel dr. Park takrat za sabo že več kot 2500 uspešno operiranih otrok. Tudi ko je Gaja pol leta po operaciji naredila prve samostojne korake, so ti isti zdravniki rekli, da vseeno ne bi podpisali, če bi čas lahko zavrteli nazaj. Je trajalo še kar nekaj časa, preden so zadevo raziskali, ugotovili, kako koristna je operacija in zdaj ti isti zdravniki otroke pošiljajo k temu istemu dr. Parku.

Tudi Gajino mamico so nekateri pred tremi leti hoteli križati. Kaj vse je bilo mogoče prebrati o njej. Izkazalo se je, da ni rešila samo svojega otroka, ampak še cel kup drugih otrok. In ni nemogoče, da v prihodnosti eden od teh otrok ne bo vaš otrok, vaš vnuk.

[attachment=0]GAJA-FOTOGRAFIJA.jpg[/attachment]

Gaja je fotografirana na Veliki planini. Ta ista Gaja, za katero so rekli, da samostojno (brez hodulje, pomoči staršev) ne bo naredila niti enega samostojnega koraka.

Ko pa preberem, da nekateri pišete, da je peljati otroka na operacijo v tujino … Da so to za starša počitnice … Se res vprašam, a mora človek res vse izkusiti na lastni koži, da mu je dano razumeti. Bi raje ždela v najbolj zakotni romunski vasi in kidala drek za kravami, kot pa bila tukaj v Ameriki in čakala, da mojemu otroku odprejo hrbtenjačo.

Žogca, odlično si povedala. Tvoje mnenje še posebej cenim, ker si sama dala to čez. Imaš srce na pravem mestu. Tudi drugače deluješ pametna in razgledana.

Še nisem, še moram. V torek moram otroka dati tujim ljudem, da ga uspavajo in mu odprejo hrbtenjačo. Bi tako rada tega ne naredila, tako zelo rada, pa vem, da moram. Pa popolnoma zaupam zdravniku, ki bo opravil operacijo. V skupini več kot 2000 staršev, katerih otroci so imeli to operacijo, vidim samo uspehe, vidim neverjetne napredke. In zato to moram narediti. Pa ne bi. Če bi lahko izbirala, ne bi. Toda vem, da nimam izbire. In me je strah, kako me bo gledala, če jo bo po operaciji kaj bolelo. Ker sem ji obljubila, da jo ne bo. Ker je vseeno premajhna, da bi razumela, da je zdaj treba potrpeti, da bo vse življenje potem bolje.

Še dva dni. In potem prvi dnevni v bolnišnici. Potem bo pa mimo. In potem bo bolje.

Pred dvema dnevoma se je v Slovenijo vrnila punčka, ki je bila tudi operirana. In ker ima 11 let, mi je lahko vse razložila. Da sem prvič slišala, kako je to doživel otrok. Ker vedno do zdaj sem poslušala, kako je to doživela mama, oče. Hotela sem slišati iz ust otroka. Da vem, kako se bo moja punčka počutila.

Ja, Žogca, točno tako je. Tisti, ki imamo izkušnje, vemo, tistim, ki jim ostane prihranjeno, je pa nesmiselno dopovedovat. Tisti z nekaj čustvene inteligence vsaj dojamejo, da ne bodo nikoli razumeli in so spoštljivo tiho, večina zaplankanega folka, ki niti dojame ne, da ni sposoben dojeti, bo pa lajala naprej.

Vse dobro Gaji in njej podobnim sotrpinom.

Ko se zabira denar je ‘prejemnika/ce denarja’ povsod dosti, karkoli odpreš skoči on(a) ven.
Ko je denar zbran in predan ‘prejemniku/ci ‘, pa vse potihne.
Namen je dosežen.
Takrat bi se šele res moralo začeti … sprotno obveščanje darovalcev kam in zakaj je bil porabljen denar.
To bi bilo edino fer.

Ja, žal to skoraj vedno drži.

Ko se zabira denar je ‘prejemnika/ce denarja’ povsod dosti, karkoli odpreš skoči on(a) ven.
Ko je denar zbran in predan ‘prejemniku/ci ‘, pa vse potihne.
Namen je dosežen.
Takrat bi se šele res moralo začeti … sprotno obveščanje darovalcev kam in zakaj je bil porabljen denar.
To bi bilo edino fer.[/quote]

*Takrat bi se šele res moralo začeti … sprotno obveščanje darovalcev kam in zakaj je bil porabljen NJIHOV denar.

Človek, ki je resnično hvaležen za pomoč in prejeti denar, s katerim mu je bilo omogočeno, da se izvede ……. nedosegljivo – neizvedljivo, ponavadi premore vsaj toliko čustvene inteligence, empatije in dobre vesti, da se zahvali in sproti obvešča darovalce, kaj se z njihovim podarjenim denarjem ( s katerim je marsikaj dosegljivo) dogaja in kako se z njim razpolaga.
To je še NAJMANJ kar lahko prejemnik stori v znak iskrene hvaležnosti dobrim ljudem, ki so mu pomagali, da uresniči svojo namero, ki jo brez njih vsekakor ne bi mogel.
Amen.

To pa ne bo držalo. Jaz lahko povem za primer svoje hčerke. Redno obveščava o vsem, kar Miša dela, kako napreduje, kaj jo še čaka. Facebook, spletna stran, da res lahko vsak posameznik ali podjetje vidi, kam gre darovani denar. Z otrokom se dela, ves čas in intenzivno.

Vsak, ki je za Mišo daroval prek sindikata, lahko kadarkoli stopi do predsednika sindikata in mu reče, naj mu pokaže račun sklada, kjer se vidijo vsi prihodki in odhodki. Bo to naredil z veseljem. Niti en sam evro ne manjka. Enako tisti, ki je za Mišo daroval prek Rdečega križa. Tistim, ki so darovali prek PayPala, pa lahko vse račune pokažem jaz. In se vse ujema do zadnjega evra, niti en evro ni šel neznanokam. Skratka, vsak, ki bi želel preveriti, naj se obrne name in mu napišem, kako lahko preveri.

Še nisem, še moram. V torek moram otroka dati tujim ljudem, da ga uspavajo in mu odprejo hrbtenjačo. Bi tako rada tega ne naredila, tako zelo rada, pa vem, da moram. Pa popolnoma zaupam zdravniku, ki bo opravil operacijo. V skupini več kot 2000 staršev, katerih otroci so imeli to operacijo, vidim samo uspehe, vidim neverjetne napredke. In zato to moram narediti. Pa ne bi. Če bi lahko izbirala, ne bi. Toda vem, da nimam izbire. In me je strah, kako me bo gledala, če jo bo po operaciji kaj bolelo. Ker sem ji obljubila, da jo ne bo. Ker je vseeno premajhna, da bi razumela, da je zdaj treba potrpeti, da bo vse življenje potem bolje.

Še dva dni. In potem prvi dnevni v bolnišnici. Potem bo pa mimo. In potem bo bolje.

Pred dvema dnevoma se je v Slovenijo vrnila punčka, ki je bila tudi operirana. In ker ima 11 let, mi je lahko vse razložila. Da sem prvič slišala, kako je to doživel otrok. Ker vedno do zdaj sem poslušala, kako je to doživela mama, oče. Hotela sem slišati iz ust otroka. Da vem, kako se bo moja punčka počutila.[/quote]

Držim pesti zate in za tvojo punčko, da se vse izpelje na najboljši možni način.
V mislih bom z vama.
Srečno!!!!

To pa ne bo držalo. Jaz lahko povem za primer svoje hčerke. Redno obveščava o vsem, kar Miša dela, kako napreduje, kaj jo še čaka. Facebook, spletna stran, da res lahko vsak posameznik ali podjetje vidi, kam gre darovani denar. Z otrokom se dela, ves čas in intenzivno.

Vsak, ki je za Mišo daroval prek sindikata, lahko kadarkoli stopi do predsednika sindikata in mu reče, naj mu pokaže račun sklada, kjer se vidijo vsi prihodki in odhodki. Bo to naredil z veseljem. Niti en sam evro ne manjka. Enako tisti, ki je za Mišo daroval prek Rdečega križa. Tistim, ki so darovali prek PayPala, pa lahko vse račune pokažem jaz. In se vse ujema do zadnjega evra, niti en evro ni šel neznanokam. Skratka, vsak, ki bi želel preveriti, naj se obrne name in mu napišem, kako lahko preveri.[/quote]

Draga @Žogca, ne razumi me narobe, nisem imela v mislih tebe.
Ti deluješ iskreno in hvaležno.
Sem si pogledala stran toje Miše in je izjemno prisrčno dekletce.
Želim vama vse dobro.

Hvala. Jutri izveva, ob kateri uri bo operacija. Ob torkih operirajo tri otroke, vrstni red pa naredijo po starosti. Najprej je na vrsti najmlajši, ker najtežje počaka tešč. Miša bo verjetno na vrsti druga. Kar bo okoli sedmih zvečer (v torek) po našem času.

To pa ne bo držalo. Jaz lahko povem za primer svoje hčerke. Redno obveščava o vsem, kar Miša dela, kako napreduje, kaj jo še čaka. Facebook, spletna stran, da res lahko vsak posameznik ali podjetje vidi, kam gre darovani denar. Z otrokom se dela, ves čas in intenzivno.

Vsak, ki je za Mišo daroval prek sindikata, lahko kadarkoli stopi do predsednika sindikata in mu reče, naj mu pokaže račun sklada, kjer se vidijo vsi prihodki in odhodki. Bo to naredil z veseljem. Niti en sam evro ne manjka. Enako tisti, ki je za Mišo daroval prek Rdečega križa. Tistim, ki so darovali prek PayPala, pa lahko vse račune pokažem jaz. In se vse ujema do zadnjega evra, niti en evro ni šel neznanokam. Skratka, vsak, ki bi želel preveriti, naj se obrne name in mu napišem, kako lahko preveri.[/quote]

Le zakaj renejeva mati ne dela tako?

Tako je, spletna stran je napisana v prvem imenu in otročje, iz perspektive otroka. Novice na Facebooku niso. Po eni stran mi očitaš zbiranje sredstev za otrokove fizioterapije, po drugi strani pa mi naprej mečeš otroke, za katere nihče ne ve. Bi se ti zdelo prav, da se ve tudi za vse druge otroke? Če ja, potem podpiraš to, kar delava midva z možem. Ker točno to je treba narediti, če hočeš, da tvoj otrok dobi pomoč. Če se ne izpostaviš, sredstev ne moreš zbrati. Ker logično ne moreš pričakovati, da bodo ljudje pomagali z donacijami, če ne poveš, kdo si, če otroka ne pokažeš, če ne poveš, kakšne težave ima otrok in kakšno pomoč potrebuje, če ne pokažeš, kaj se je z zbranim denarjem zgodilo.

Vem, da boš zdaj napisal celo razpravo o tem in blodil cel kup blodenj, ampak odgovarjala ti pa ne bom, ker vem, da v razpravah s tabo ni zelene veje, ker vedno boš nablodil še nekaj.

Očitno je vse skupaj postal nov trend grabljenja, kjer so spet nekateri našli svojo nišo. Za tiste resnično potrebne pomoči nikoli ne izvemo, le za te , ki so izredno agresivni in se znajdejo in to tako pri boleznih, kot pri revščini. Poznam primer, ki je vrh absurdov, kjer se je prav tako zbiralo, doma se pa obračajo miljoni v družinski firmi, ampak je lažje vzet na suho od drugje, kot iz lastnega žepa.

Glede na to, da človeška pokvarjenost nima meja, bi resnično potrebovali zakon, kjer bi pred vsakim tovrstnim zbiranjem CSD predstavil situiranost tistega, ki prosi in to do potankosti. In na koncu se prav tako preko CSD predstavi poraba denarja javnosti.

Trend je, da če ima otrok težave in se mu lahko pomaga, se išče rešitev. Ker ni več trend, da sediš doma v kotu, se smiliš samemu sebi, goltaš antidepresive in uničiš življenje tako sebe kot otroka. Trend je, da medicina napreduje in da je mogoče pozdraviti ali vsaj izboljšati marsikaj. To je trend. In na dolgi rok je ta trend koristen tudi za davkoplačevalca, ker vsak otrok, ki se mu pomaga in postane samostojen, na dolgi rok ne zajeda (če se lahko grdo izrazim) proračuna. To je trend.

Jaz si nagrabila nisem ničesar. Če kaj, sem v teh letih finančno propadla, ker dajem vse, kar imam, da lahko Miša napreduje. Imam veliko manj, kot sem imela pred petimi leti. In si privoščim veliko manj, kot sem si takrat. Nimam žal milijonske firme, iz katere bi lahko jemala denar, tako za življenje kot za zdravljenje. Oba z možem delava, on vse tri izmene, praznike, nedelje, kar se da. Jaz vsako večer in vsako noč. Tudi tukaj v Ameriki zdaj delam, sem vzela delo s sabo. Moja cela plača gre za Mišo, vsak mesec, moževa za račune, hrano, bencin. CSD zame ne ve, ker nisem socialni primer, ker midva oba delava, ampak dve povprečni plači nista niti približno dovolj za stroške, ki jih starš v takšnem primeru ima, če hoče otroku omogočiti, da doseže svoj maksimum. Kot sem pa že napisala, lahko kadarkoli in komurkoli dokažem, da je čisto vsak evro, darovan za Mišine terapije, tudi šel za Mišine terapije. Lahko dokažem komurkoli, medijem, davkariji, darovalcem ali pa nekomu, ki ga samo firbec matra.