Pa otroka vendar nimaš samo za prvih par let no, kaj vam enim ni jasno?

Otroka imaš, če je vse po sreči, za celo življenje, neposredno si pa zanj odgovoren in dolžan skrbet vsaj 18 let. Tudi kot oče.

Ne more si ženska na račun nekaj več zamenjanih plenic jemat pravice, da moža prisili v prevzem takšne odgovornosti.

Razen, če slediš zgoraj zapisani logiki, da je otrok pri 7 letih že praktično samostojen. Samo ne vem, kako bi bilo to sprejeto, če bi starši (ali vsaj oče) res dvignili roke od sedemletnika in ga poslali v beli svet.

Pri nama je pa ravno obratno. Sicer še nimava otrok, ker sva še mlada, ampak želja pri obeh je prisotna. S tem, da sem v tem trenutku jaz tista, ki si želim samo enega otroka, ob bi imel vsaj dva (najraje kar dvojčka) ali pa tri. Postane čisto navdušen, ko govori o tem in ob pogledu na dvojčke je čisto presunjen. V teh primerih se še meni smeji, ko ga gledam in takrat vem, da ne bi imela nič proti dvema otrokoma, če bi se izkazal za res dobrega očeta. Pri nama ni problem, saj si jaz tega enega otroka nisem ‘zabetonirala’ in vem da se tekom življenja vse spreminja. Lahko si premislim jaz, lahko on. Nihče ne ve, kaj prinese življenje.

Poznam sorojence z razliko 7, 8, 11, 13 let, pa se med seboj razumejo in to zelo dobro. Poznam celo družino, kjer imajo 3 otroke s po 8 let razlike in se vsi trije razumejo. Govorim pa o odraslih, 25-50, ko so že oblikovane osebnosti in se vidi, da se res razumejo.
Za dobre odnose med sorojenci so odgovorni straši!

Zakaj mislis, da so vsi ljudje enaki? Eni niso za otroke sploh, drugi niso za vec otrok. Idealizirati neko bratsko povezanost je tudi brez veze, ker ce ne prej, se jih dosti pokrega zaradi dediscine.
Otrok je pac taki projekt, da morata biti oba 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} za. Cim ima en pomisleke, je najbolj narobe vseeno rinit v zadevo in racunat, da se bo ze uredilo.
Niti mlada nista vec in ce sta ze zdaj kratkih zivcev, je vprasanje, kako bosta hendlala meno in pubertetnika.

Razlogi PROTI, ki jih je napisal avtor, so realni. Razlogi ZA pa so.. kaj? Da je treba izpolniti statistiko? Da je tezko sprejeti dejstvo, da se z leti vsi staramo in na videz odloziti to grozno staranje s pupo v vozicku? Ce ima zena kaki resen argument, se mogoce lahko sploh pogovarjata. Ce je samo neki otrocji “bi imela (ker imajo vsi), je pa tudi za pogovor skoraj skoda casa.[/quote]
Ko pride človek tam blizu 60 ,potem si želi ,da bi imel čimveč otrok.Midva sva se tud matrala z otrokoma ampak to je čisto normalno.Nekateri ste res čudni.Recimo delat trdo in se mučit,da bi si na primer kupili dober avto ali karkoli,ki če leto dve ni vredno skoraj nič,vam ni žal muke,a za otroka imet je pa resnično škoda vsakega truda in je najbolje ne imet ga.Par ,ki ima samo enega otroka in bi fizično lahko imel še,je nesposoben par .Jaz nisem za kopico otročajev ampak ,le si ženska želi še enega,pa dejte no ,saj ima prav.Saj ne želi pet šest.Sicer pa vsak zna svoje.Če nimaš otrok boš crknil sam kot pes itak.In,če te še življenje osreči z dolgimi leti,potem bo starost res hudo hudo dolgočasna.
Meni ni dolg cajt že sedaj.Lepo zjutraj popokam vnučko v voziček in greva kamorkoli si zaželiva.Sem vesel,da sva imela otroke.Ker vse materialno je totalna neumnost,ki je ,ko rataš zrel človek niti ne opaziš.
Razumem pa pare ki so kaj bolani ,da nimajo otrok,to je pač tako.Ne pa dva zdrava kot dren in si ženska želi a tip pa raje dela za novi kvazi kaj vem kakšen avto in kakšno drugačno ničvredno cingulico.

Pobrecita, tu no sabes nada de mi….[/quote]
Jaz bi rekla, da se iz napisanega vidi precej več kot si predstavljaš. Zrele ženske ne pišemo vulgarnosti po internetu. Če so zakrite z jezikom žajfastih nadaljevank, je to samo še slabše.

Zakaj mislis, da so vsi ljudje enaki? Eni niso za otroke sploh, drugi niso za vec otrok. Idealizirati neko bratsko povezanost je tudi brez veze, ker ce ne prej, se jih dosti pokrega zaradi dediscine.
Otrok je pac taki projekt, da morata biti oba 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} za. Cim ima en pomisleke, je najbolj narobe vseeno rinit v zadevo in racunat, da se bo ze uredilo.
Niti mlada nista vec in ce sta ze zdaj kratkih zivcev, je vprasanje, kako bosta hendlala meno in pubertetnika.

Razlogi PROTI, ki jih je napisal avtor, so realni. Razlogi ZA pa so.. kaj? Da je treba izpolniti statistiko? Da je tezko sprejeti dejstvo, da se z leti vsi staramo in na videz odloziti to grozno staranje s pupo v vozicku? Ce ima zena kaki resen argument, se mogoce lahko sploh pogovarjata. Ce je samo neki otrocji “bi imela (ker imajo vsi), je pa tudi za pogovor skoraj skoda casa.[/quote]
Ko pride človek tam blizu 60 ,potem si želi ,da bi imel čimveč otrok.Midva sva se tud matrala z otrokoma ampak to je čisto normalno.Nekateri ste res čudni.Recimo delat trdo in se mučit,da bi si na primer kupili dober avto ali karkoli,ki če leto dve ni vredno skoraj nič,vam ni žal muke,a za otroka imet je pa resnično škoda vsakega truda in je najbolje ne imet ga.Par ,ki ima samo enega otroka in bi fizično lahko imel še,je nesposoben par .Jaz nisem za kopico otročajev ampak ,le si ženska želi še enega,pa dejte no ,saj ima prav.Saj ne želi pet šest.Sicer pa vsak zna svoje.Če nimaš otrok boš crknil sam kot pes itak.In,če te še življenje osreči z dolgimi leti,potem bo starost res hudo hudo dolgočasna.
Meni ni dolg cajt že sedaj.Lepo zjutraj popokam vnučko v voziček in greva kamorkoli si zaželiva.Sem vesel,da sva imela otroke.Ker vse materialno je totalna neumnost,ki je ,ko rataš zrel človek niti ne opaziš.
Razumem pa pare ki so kaj bolani ,da nimajo otrok,to je pač tako.Ne pa dva zdrava kot dren in si ženska želi a tip pa raje dela za novi kvazi kaj vem kakšen avto in kakšno drugačno ničvredno cingulico.[/quote]

Heh, jaz pa uživam v upokojenem statusu z le enim otrokom, ki pa svojih še nima, tako, da nimam vnučkov, ki bi mi jih dostavili, da jih fijakam okoli cele dneve. Pač pa raje sebe in ženo odpeljem na izlet, načrtujeva daljše potovanje, berem knjigo, širim obzorja…in nadvse uživam. In prav nič ne pogrešam, da nisem imel kopice otrok. Imam sedaj več denarja zase, ker živim ZASE, ne za druge. In z veseljem se spominjam tistega avtomobila, ki sem si ga kupil leta nazaj, pa si ga drugače ne bi, če ne bi bilo denarja in bi ga dal v otroke.

No, samo da si se zadovoljila. 🙂

Seveda ima, ona in on, pa to nima nobene veze z moralo. Ker noben nima kaj biti poročen ali v zvezi zaradi morale. Kar sem zgoraj prebrala, gre pa itak za enega egoističnega bedaka (pa ne zato, ker si ne želi otroka, ampak način, kako razmišlja in piše o svoji ženi) in bodo v vsakem primeru v tem zakonu in družini še velike težave, predvsem pa veliko čustvene bolečine.[/quote]

Velike težave in veliko čustvene bolečine imajo predvsem tisti okoli tebe.

Če je moški, ki je ustvaril kar piše avtor, ki dela tudi doma, ki skrbi za otroka, a ima pomisleke po drugem egoistični bedak, samo upam, da jih je čim več takih. Potem bi bil svet lepši.[/quote]

Preberi še enkrat, moj in njegov zapis. Jaz o tem, da on ne želi še enega otroka, sploh ne pišem. In če ti ne začutiš, razbereš njegove egocentričnosti in čustvenega hladu, si verjetno ti ista. tak tega zaznat ne more.

No tole pa ni res.. s sestro imava več kot 10 let starostne razlike. Kot otroka se res nisva najbolje razumeli (seveda predvsem zaradi razlike v letih – ona najstnica, jaz še majhna)… sedaj pa se razumeva super, mi je najboljša prijateljica, imamo z družinami redne stike (čeprav so njeni otroci že večji)… skratka mi je sestra in prijateljica.

A boli, ko si tak, da take pišeš?

Kako to veš? Mnogi pari imajo samo enega otroka, pa jim ni žal, da niso imeli drugega. Mnogi pari imajo dva otroka, pa jim ni žal, da niso imeli tretjega. Mnogi pari imajo tri otroke, pa jim ni žal, da niso imeli četrtega.[/quote]
Vem ker pač vem.Isto je bilo pr naju.Imava dva in sva rekla da je dovolj .Ustvarjala sva materialne dobrine z polnim zagonom.Sedaj sva pogruntala,da so te materialne dobrine ničvredne in,da bi bilo bolj pametno imeti še otroka ali dva.Sam sedaj pr 50 je prepozno.[/quote]

Imam dva, želela sem si jih še več. Pa pride puberteta, srednja šola, žuri, izhodi, punce/fantje, to so velike skrbi. Zdaj sem vesela, da imam “samo” dva. Čisto dovolj je, če niso idealne pridne bubice, imajo same petke vedno v šoli in nikamor ne hodijo, razen na treninge, kjer v svoji panogi seveda dosegajo vrhunske rezultate.
Poznam kar nekaj ljudi, ki so veselo šli v rojevanje in se jim trga. Dobesedno. Tudi primere hude depresije z obravnavo v bolnišnici. Ne govorite drugim, kaj si želijo. Avtor tudi tebi ne govori, da želiš iti za pol leta na Antarktiko, v resnici si pa ljubiteljica tropov. Ti in še ene par pa njemu tumbate prav to.

Avtor podlo od tebe, da po eni strani priznaš, da je tebi zaradi komunitete ni še za enega otroka, okrog pa tveziš, da tvoja žena ni sposobna še za enega otroka. Bodi fer do nje in ji odkrito povej, da si ne želiš še enega otroka iz razlogov, ki si jih navedel. Sama imam dva najstnika med njima je 21 mesecev razlike in se tudi danes ne bi odločila še za tretjega ker smo ratali komot. Ni več neprespanih noči, obisk sedmerih jezer zmoremo, lahko cel dan smučamo v Dolomitih kar iz majhnem otrokom ne bi bilo mogoče. Tako, da te avtor čisto zastopim po eni strani, po drugi mi pa ni fer da blatiš ženo in jo daješ v nič oz ne priznaš javno resnično poanto neodločitve še za enega otroka.

Vem ker pač vem.Isto je bilo pr naju.Imava dva in sva rekla da je dovolj .Ustvarjala sva materialne dobrine z polnim zagonom.Sedaj sva pogruntala,da so te materialne dobrine ničvredne in,da bi bilo bolj pametno imeti še otroka ali dva.Sam sedaj pr 50 je prepozno.[/quote]

Imam dva, želela sem si jih še več. Pa pride puberteta, srednja šola, žuri, izhodi, punce/fantje, to so velike skrbi. Zdaj sem vesela, da imam “samo” dva. Čisto dovolj je, če niso idealne pridne bubice, imajo same petke vedno v šoli in nikamor ne hodijo, razen na treninge, kjer v svoji panogi seveda dosegajo vrhunske rezultate.
Poznam kar nekaj ljudi, ki so veselo šli v rojevanje in se jim trga. Dobesedno. Tudi primere hude depresije z obravnavo v bolnišnici. Ne govorite drugim, kaj si želijo. Avtor tudi tebi ne govori, da želiš iti za pol leta na Antarktiko, v resnici si pa ljubiteljica tropov. Ti in še ene par pa njemu tumbate prav to.[/quote]
Kaj nakladaš,namesto še enega otroka imaš novi avto.To je vzrok.

Imam dva, želela sem si jih še več. Pa pride puberteta, srednja šola, žuri, izhodi, punce/fantje, to so velike skrbi. Zdaj sem vesela, da imam “samo” dva. Čisto dovolj je, če niso idealne pridne bubice, imajo same petke vedno v šoli in nikamor ne hodijo, razen na treninge, kjer v svoji panogi seveda dosegajo vrhunske rezultate.
Poznam kar nekaj ljudi, ki so veselo šli v rojevanje in se jim trga. Dobesedno. Tudi primere hude depresije z obravnavo v bolnišnici. Ne govorite drugim, kaj si želijo. Avtor tudi tebi ne govori, da želiš iti za pol leta na Antarktiko, v resnici si pa ljubiteljica tropov. Ti in še ene par pa njemu tumbate prav to.[/quote]
Kaj nakladaš,namesto še enega otroka imaš novi avto.To je vzrok.[/quote]

Imam 18 let star avto. Še kakšno vprašanje?

Lahko pa takole: mož, ki ima ženo rad, ji ne bo nalagal takih bremen, tveganj in še več dela.

Vem ker pač vem.Isto je bilo pr naju.Imava dva in sva rekla da je dovolj .Ustvarjala sva materialne dobrine z polnim zagonom.Sedaj sva pogruntala,da so te materialne dobrine ničvredne in,da bi bilo bolj pametno imeti še otroka ali dva.Sam sedaj pr 50 je prepozno.[/quote]

Imam dva, želela sem si jih še več. Pa pride puberteta, srednja šola, žuri, izhodi, punce/fantje, to so velike skrbi. Zdaj sem vesela, da imam “samo” dva. Čisto dovolj je, če niso idealne pridne bubice, imajo same petke vedno v šoli in nikamor ne hodijo, razen na treninge, kjer v svoji panogi seveda dosegajo vrhunske rezultate.
Poznam kar nekaj ljudi, ki so veselo šli v rojevanje in se jim trga. Dobesedno. Tudi primere hude depresije z obravnavo v bolnišnici. Ne govorite drugim, kaj si želijo. Avtor tudi tebi ne govori, da želiš iti za pol leta na Antarktiko, v resnici si pa ljubiteljica tropov. Ti in še ene par pa njemu tumbate prav to.[/quote]

Mah daj no.Trga se enim tudi z enim otrokom. ravno tako hude depresije. To ni povezano s številom otrok, temveč z dotično osebnostjo in zmožnostjo prenašanja fizičnih, čustvenih in duševnih bremen.

Sprijazni se. Na koncu bo tako kot bo ona rekla. Torej upam, da si se psihično že pripravil, da boš zibal.

Spodaj je odlična tema, ko ženi mož naprej meče, da je izsilila poroko in še enega otroka. In kaj imajo zdaj vsi od igranja srečne družine? A ji je bilo tega treba?
Dajte prebrat večkrat tisti post. Če kdo ne želi velike družine in iskreno pove kako in zakaj, potem je nujno tud možgane vklopit.
Lahko ste še tako užaljene, dejstvo je, da mnoge niso primerne za več otrok, ker že pri prvem ne uspejo zvoziti službe, otroka in gospodinjstva. Da ne govorim, da se po porodih seks zreducira na 2x na mesec.
Avtorju so stvari jasne. Hvala bogu, da bi bilo več takih moških.

Jaz se pa strinjam s tabo,
Poznam take mame ki imajo dva otroka (na silo ker je tko treba) pa cele dneve kofetkajo hodijo po štarcunah, mož je pa doma z otroci,…, ko je pa ona doma mora pa ona peglat on gre pa z otroci ven,. Nje ne vidiš z otroci zunaj nikoli.
Utrujena je vedno in po njenem sta njena dva otroka neznansko naporna.
Pomoje je starost 35 že preveč za še enega in ja, razlika je prevelika. Če je bil prvi otrok veliko bolan pa sploh.

Grozljivo, da resnično ljudje tako razmišljate/jo?!?!!??
Torej otroke imaš zato, ker se pričakuje, da bo nekdo na stara leta skrbel zate.
Prosim, resnično me zanima vaš argument za tako razmišljanje.

Ne, nimam otrok. In jih tudi ne bova s partnerjem nikdar imela. Zakaj? Ker preveč ljubiva neodvisnost, svobodo, komoditeto in v končni fazi finančno udobje. Materialno mi pač ni neumnost.

Ampak – vsakemu svoje.

Avtorju pa: na podlagi prebranega se mi zdi, da si moški s “pospravljenim podstrešjem” in vsekakor podpiram tvoj način razmišljanja….

Ja, seveda :)))

Ker delo je samo z malimi dišečimi štručkami, ane. Ko ta štručka enkrat zraste, si je treba pa novo omislit in naprej svojo materinsko poklicanost uresničevat z novim dojenčkom. Sedemletnik se bo pa že sam porihtal.[/quote]

Sedemletni otrok hodi v šolo. Je samostojen. Sam se preobleče, umije, je sam, je že razumen. Z njim se lahko pogovarjaš in ukvarjaš, medtem, ko delaš, ko likaš, ko kuhaš. Kar se tiče šole – če ga navadiš, da čepiš pri njemu pri vsaki domači nalogi, potem si suženj, lahko pa ga navadiš tudi samostojnosti in delovnih navad.
Imam tri otroke, vsi so odrasli, pri njihovih domačih nalogah nisem nikoli čepela, sem pa spremljala njihovo delo. Vsi so uspešni.
Nekateri imate otroke tudi tako, da jih dušite, ste stalno nad njimi, ste posesivni. Otroci morajo imeti tudi svoje življenje, svojo svobodo, vsekakor pa je najbolj pomembna nesebična ljubezen staršev, ki otrok ne duši in jih vzgaja za življenje.

A ti dejansko trdiš da s tem, da sedemletnika “vzgajaš za življenje”, kot to ti poimenuješ, ni praktično nobenega dela?

Grozljivo, da resnično ljudje tako razmišljate/jo?!?!!??
Torej otroke imaš zato, ker se pričakuje, da bo nekdo na stara leta skrbel zate.
Prosim, resnično me zanima vaš argument za tako razmišljanje.

Ne, nimam otrok. In jih tudi ne bova s partnerjem nikdar imela. Zakaj? Ker preveč ljubiva neodvisnost, svobodo, komoditeto in v končni fazi finančno udobje. Materialno mi pač ni neumnost.

Ampak – vsakemu svoje.

Avtorju pa: na podlagi prebranega se mi zdi, da si moški s “pospravljenim podstrešjem” in vsekakor podpiram tvoj način razmišljanja….[/quote]

Kaj ti mar kako razmišljajo drugi? kaj konkretno se te tiče?

Super za tvojo odločitev, ampak to si ti, drugi so drugačni.
Ko bi vsaj nehali soliti pamet drug drugemu, pa ko bi lahko razumeli, da smo za svoje življenje odgovorni sami, tudi tem kot je ta, ne bi bilo! Tako pa raje kot s seboj in dotičnimi, o problemu razpravljamo z anonimneži na forumu!
PS
Pameten človek nikoli o lastni sreči ne sprašuje drugih, še manj pa to lastno srečo vsiljuje drugim.

Po takem ključu, da se z otrokom ukvarjaš oziroma ga vzgajaš za življenje, medtem ko likaš, jih imaš res lahko deset.

Če imaš srečo, da je tvoj sedemletnik pri bolj samostojnih in lepo dojema v šoli, potem res z njim ni veliko dodatnega dela, poleg gospodinjskih opravil. Ker dejstvo je, da tudi če je obroke sam, da mu moraš kaj skuhati. Vsak dan. In da mu moraš oprati perilo, mu zlikati, da moraš stanovanje počistiti in pospravljati. Če si tak tip, da ti to ni težko početi, potem res ni veliko dodatnega dela. Če pa si kot avtor teme, ki ni ljubitelj vsakodnevne gospodinjske rutine, potem pa je to velika dodatna obremenitev. Da ne govorimo o tem, da je tudi vsakodnevno sprotno pogovarjanje s sedemletnikom, ki je pravzaprav vzgoja, v bistvu aktivnost, ki jo je nekaterim prenaporno početi.