Žepnina osnovnošolcu,koliko dobijo od vas ?
Tudi mi presegamo OD za par €, štipendijo pa zamalo več, ampak živimo čisto solidno. Res je, da nismo zapravljivi oziroma zapravljamo premišljeno, imamo tudi konkreten kredit, pa kupna moč je tudi konkretno padla, ampak vseeno speljemo marsikaj.
Vi imate dohodka kar konkretno preko 3.000€ in jamraš enako kakor Pahor, kako težko je živeti s tem dohodkom?! Ajd, ne seri!
Ja, res sem grozna mama, ker imam raje, da imata denar na računu za čase, ko bosta starejša in zrelejša. :))
Osnovnošolci v času šole v trgovini itak nimajo kaj iskat, drugače pa je prva predaleč, da bi šel sam. Kje naj potem zapravlja? Lahko pa vzame, ko gredo na ekskurzije in si kaj kupi.
Večji je pokazal več zrelosti, zato ima lahko tudi kartico ves čas s sabo, da dviguje za svoje potrebe.
Jaz pač nisem pristaš, da otroku z dovoljenjem, da zapravlja, privzgojiš že zgodaj potrošnišvo. Aja, star si osem let, dobil si denar – hitro v trgovino zapravit. Ker točno to mu z dovoljenjem sporočaš.
Jaz denarja v roke zato ne dejem, ampak jima nakažem na račun. Ko rabita za večje nakupe – recimo računalnik, pa lahko vzameta dol. In tudi ves denar, ki ga dobita za RD in NL lepo nalagata, ne zapravita. Mislim, da mi bosta nekoč bolj hvaležna, kot če bi mi bila, če bi jima dovolila, da vsak denar pustita v trgovini za traparije.[/quote]
To, kar imate vi, ni nobena žepnina, ampak se samo pretvarjate, da dajete denar otroku, potem mu ga pa vzamete. Kao, tu imaš 20€ žepnine, ampak daj mi zdaj to vrni nazaj, ker ko boš potreboval kolo, bomo kupili iz tega denarja. WTF?
Žepnina je za to, da si otrok kupi tudi kakšne sličice, nalepke, revijo, skratka tisto, kar starš smatra za neumnost in nepotrebno trošenje denarja, otroku je pa to top.
Poleg tega voji nimajo pojma, kako delat z denarjem, ker so vedno pod kontrolo in prisilo, nimajo nobene lastne izkušnje po lastni pameti, kako delat z denarjem. Ni dobra šola to, da vedno delaš kot ti nekdo diktira, vedno je najboljša šola tista, ko se naučiš na lastnih napakah in iz lastnih izkušenj.[/quote]
No, pa smo prišli do zanimive formulacije tega, kar bi žepnina morala biti. 🙂 Je pa že moja boljša.
Žepnina je torej za frčkanje denarja stran.
“Žepnina je za to, da si otrok kupi tudi kakšne sličice, nalepke, revijo, skratka tisto, kar starš smatra za neumnost in nepotrebno trošenje denarja, otroku je pa to top.”
To, kar imate vi, ni nobena žepnina, ampak se samo pretvarjate, da dajete denar otroku, potem mu ga pa vzamete. Kao, tu imaš 20€ žepnine, ampak daj mi zdaj to vrni nazaj, ker ko boš potreboval kolo, bomo kupili iz tega denarja. WTF?
Žepnina je za to, da si otrok kupi tudi kakšne sličice, nalepke, revijo, skratka tisto, kar starš smatra za neumnost in nepotrebno trošenje denarja, otroku je pa to top.
Poleg tega voji nimajo pojma, kako delat z denarjem, ker so vedno pod kontrolo in prisilo, nimajo nobene lastne izkušnje po lastni pameti, kako delat z denarjem. Ni dobra šola to, da vedno delaš kot ti nekdo diktira, vedno je najboljša šola tista, ko se naučiš na lastnih napakah in iz lastnih izkušenj.[/quote]
No, pa smo prišli do zanimive formulacije tega, kar bi žepnina morala biti. 🙂 Je pa že moja boljša.
Žepnina je torej za frčkanje denarja stran.
“Žepnina je za to, da si otrok kupi tudi kakšne sličice, nalepke, revijo, skratka tisto, kar starš smatra za neumnost in nepotrebno trošenje denarja, otroku je pa to top.”[/quote]
Ne. Zepnina pomeni da jo ima otrok v zepu in prosto razpolaga s tem denarjem. Zdaj ce zafrcka ali spara je njegova stvar.
Je tako ali ni?
Ja, res sem grozna mama, ker imam raje, da imata denar na računu za čase, ko bosta starejša in zrelejša. :))
Osnovnošolci v času šole v trgovini itak nimajo kaj iskat, drugače pa je prva predaleč, da bi šel sam. Kje naj potem zapravlja? Lahko pa vzame, ko gredo na ekskurzije in si kaj kupi.
Večji je pokazal več zrelosti, zato ima lahko tudi kartico ves čas s sabo, da dviguje za svoje potrebe.
Jaz pač nisem pristaš, da otroku z dovoljenjem, da zapravlja, privzgojiš že zgodaj potrošnišvo. Aja, star si osem let, dobil si denar – hitro v trgovino zapravit. Ker točno to mu z dovoljenjem sporočaš.
Jaz denarja v roke zato ne dejem, ampak jima nakažem na račun. Ko rabita za večje nakupe – recimo računalnik, pa lahko vzameta dol. In tudi ves denar, ki ga dobita za RD in NL lepo nalagata, ne zapravita. Mislim, da mi bosta nekoč bolj hvaležna, kot če bi mi bila, če bi jima dovolila, da vsak denar pustita v trgovini za traparije.[/quote]
Nočeš razumeti ali res ne razumeš?? Ti mu sploh ne daš možnosti, da bi ugotovil, da se denarja ne sme zapravljati. Ti ga prisiliš, da ga ne zapravi ampak to v nedogled ne bo šlo. Zdaj ga ne zapravi, ker mu ti to preprečiš, takoj ko mu ne boš več, ga bo pa zapravil, ker mu enostavno nisi privzgojila odnosa do denarja. In s tem, da mu fizično preprečiš, da bi denar zapravil, mu odnosa ne boš privzgojila. On mora SAM priti do ugotovitve, da če denar zapravi, ga nima več. Tvoj otrok do te ugotovitve ne more, ker mu sploh ne dovoliš, da bi to ugotovil.
Pa kaj bi ti razlagala, ko vidim, da si tip človeka, ki takoj povesi nos in je užaljen, če se kdo ne strinja z njegovimi metodami. Tvoj otrok, tvoja vzgoja, nenazadnje tudi tvoj denar. Zaenkrat 🙂
Če si slaba mama ne vem, brihtna pa res nisi preveč.[/quote]
Ne dam mu možnosti, ker ga poznam. Ker od njega slišim izjave, kot so: Saj imam denar, vam bom jaz plačal. Vidi položnico – bom jaz plačal. Drugi otrok rabi denar za ekskurzijo – bom jaz plačal.
Ne rabim mu fizično dati denarja v roke, da vem, kaj bo z njim. Primer: gre na bazen, dobi 10 evrov, ker nimam drobiža. Domov pride brez, ker je častil prijatelje. Če rabiš ti še večjo lekcijo, da tvoj otrok ne zna z denarjem, je jaz ne. In ne, ko bi parkrat ostal brez, se to ne bi spremenilo niti malo. Bi pač počakal do naslednjega meseca, da spet dobi. Ker je enostavno premajhen, da bi poznal koncept in nikoli ni občutil pomanjkanja. Pa sem za nameček še neumna, ker otroku ne dam fizično denarja v roke, da ga v prvi sekundi zapravi, pač sem. 🙂 Kje vidiš užaljenost? Če do ugotovitve ne bo prišel v doglednem času, ga bo denar pač počakal. Če to je varčevanje, ne žepnina, pač je. Kaj ima pa potem večji, ki hodi s kartico okoli in z lepim kupčkom denarja na računu? In vem, da se ga niti v sanjah ne bo dotaknil. Je to še varčevanje ali žepnina, ki ga je počakala?
No, pa smo prišli do zanimive formulacije tega, kar bi žepnina morala biti. 🙂 Je pa že moja boljša.
Žepnina je torej za frčkanje denarja stran.
“Žepnina je za to, da si otrok kupi tudi kakšne sličice, nalepke, revijo, skratka tisto, kar starš smatra za neumnost in nepotrebno trošenje denarja, otroku je pa to top.”[/quote]
Ne. Zepnina pomeni da jo ima otrok v zepu in prosto razpolaga s tem denarjem. Zdaj ce zafrcka ali spara je njegova stvar.
Je tako ali ni?[/quote]
Imaš prav. Torej ima en varčevanje, drugi pa je imel varčevanje, zdaj ima pa žepnino. Krneki. 🙂
Torej bi ti otroku dala denar, čeprav bi vedela, da bo z njimi kupil recimo največji šit od sladkarij v trgovini?
Ne. Zepnina pomeni da jo ima otrok v zepu in prosto razpolaga s tem denarjem. Zdaj ce zafrcka ali spara je njegova stvar.
Je tako ali ni?[/quote]
Imaš prav. Torej ima en varčevanje, drugi pa je imel varčevanje, zdaj ima pa žepnino. Krneki. 🙂
Torej bi ti otroku dala denar, čeprav bi vedela, da bo z njimi kupil recimo največji šit od sladkarij v trgovini?[/quote]
Jp. In potem do naslednjega meseca nic.
Sem mnenja da se od enega dneva cukra ne umre in zboli.
Imaš prav. Torej ima en varčevanje, drugi pa je imel varčevanje, zdaj ima pa žepnino. Krneki. 🙂
Torej bi ti otroku dala denar, čeprav bi vedela, da bo z njimi kupil recimo največji šit od sladkarij v trgovini?[/quote]
Jp. In potem do naslednjega meseca nic.
Sem mnenja da se od enega dneva cukra ne umre in zboli.[/quote]
No, potem se strinjava, da se ne strinjava. Za en dan? Po ceni lizike 20 centov? Koliko je to lizik?
Za 10 evrov dobiš tega cukra kar nekaj. Najcenejši trdi bomboni, razne piščalke, lizike, pobarvane sladke žvečilke. To je tona cukra, pa ne za en dan.
Nočeš razumeti ali res ne razumeš?? Ti mu sploh ne daš možnosti, da bi ugotovil, da se denarja ne sme zapravljati. Ti ga prisiliš, da ga ne zapravi ampak to v nedogled ne bo šlo. Zdaj ga ne zapravi, ker mu ti to preprečiš, takoj ko mu ne boš več, ga bo pa zapravil, ker mu enostavno nisi privzgojila odnosa do denarja. In s tem, da mu fizično preprečiš, da bi denar zapravil, mu odnosa ne boš privzgojila. On mora SAM priti do ugotovitve, da če denar zapravi, ga nima več. Tvoj otrok do te ugotovitve ne more, ker mu sploh ne dovoliš, da bi to ugotovil.
Pa kaj bi ti razlagala, ko vidim, da si tip človeka, ki takoj povesi nos in je užaljen, če se kdo ne strinja z njegovimi metodami. Tvoj otrok, tvoja vzgoja, nenazadnje tudi tvoj denar. Zaenkrat 🙂
Če si slaba mama ne vem, brihtna pa res nisi preveč.[/quote]
Ne dam mu možnosti, ker ga poznam. Ker od njega slišim izjave, kot so: Saj imam denar, vam bom jaz plačal. Vidi položnico – bom jaz plačal. Drugi otrok rabi denar za ekskurzijo – bom jaz plačal.
Ne rabim mu fizično dati denarja v roke, da vem, kaj bo z njim. Primer: gre na bazen, dobi 10 evrov, ker nimam drobiža. Domov pride brez, ker je častil prijatelje. Če rabiš ti še večjo lekcijo, da tvoj otrok ne zna z denarjem, je jaz ne. In ne, ko bi parkrat ostal brez, se to ne bi spremenilo niti malo. Bi pač počakal do naslednjega meseca, da spet dobi. Ker je enostavno premajhen, da bi poznal koncept in nikoli ni občutil pomanjkanja. Pa sem za nameček še neumna, ker otroku ne dam fizično denarja v roke, da ga v prvi sekundi zapravi, pač sem. 🙂 Kje vidiš užaljenost? Če do ugotovitve ne bo prišel v doglednem času, ga bo denar pač počakal. Če to je varčevanje, ne žepnina, pač je. Kaj ima pa potem večji, ki hodi s kartico okoli in z lepim kupčkom denarja na računu? In vem, da se ga niti v sanjah ne bo dotaknil. Je to še varčevanje ali žepnina, ki ga je počakala?[/quote]
Saj nima smisla nadaljevati, ker ti enostavno nočeš razumeti. In veš, jaz ne potrebujem nobene lekcije. Moj otrok nikoli ni zapravljal, vedno je imel žepnino ampak res žepnino, lahko si je kupil kar je hotel. Tisti denar, ki sem ga vsak mesec namenila njemu, je bil njegov, samo njegov, jaz sem nanj enostavno pozabila. Temu se reče žepnina. Mogoče ga je kdaj tudi zapravil prvi dan ampak ga je očitno zelo hitro izučilo, da je mesec dolg, zelo dolg, če vse porabiš prvi dan.
In kako za vraga ti veš, da tvojega pa ne bi izučilo? Kako veš, da bi vsak mesec vse porabil prvi dan in potem čakal cel mesec na novo žepnino? Kako veš, če nočeš poskusiti?
Kot sem rekla, delaj kakor hočeš, denar ga bo res počakal, dokler boš ti mislila namesto njega, naučila delati z denarjem ga pa ne boš nikoli. In ko bo velik, bo en velik revež.
Pa mi nekaj povej. Starejši otrok ne zapravlja in zato ima lahko celo kartico he he. Kaj bi pa ti naredila, če bi čez noč zapravil vse? Bi mu še pustila to ugodnost, da sam odloča o svojem denarju ali bi ti vzeli vajeti v roke kot pri mlajšem??
Ne. Zepnina pomeni da jo ima otrok v zepu in prosto razpolaga s tem denarjem. Zdaj ce zafrcka ali spara je njegova stvar.
Je tako ali ni?[/quote]
Imaš prav. Torej ima en varčevanje, drugi pa je imel varčevanje, zdaj ima pa žepnino. Krneki. 🙂
Torej bi ti otroku dala denar, čeprav bi vedela, da bo z njimi kupil recimo največji šit od sladkarij v trgovini?[/quote]
Jaz bi mu dala. Kot ti pravijo drugi, tako se nauči delati z denarjem. Samo tako in nič drugače.
Nočeš razumeti ali res ne razumeš?? Ti mu sploh ne daš možnosti, da bi ugotovil, da se denarja ne sme zapravljati. Ti ga prisiliš, da ga ne zapravi ampak to v nedogled ne bo šlo. Zdaj ga ne zapravi, ker mu ti to preprečiš, takoj ko mu ne boš več, ga bo pa zapravil, ker mu enostavno nisi privzgojila odnosa do denarja. In s tem, da mu fizično preprečiš, da bi denar zapravil, mu odnosa ne boš privzgojila. On mora SAM priti do ugotovitve, da če denar zapravi, ga nima več. Tvoj otrok do te ugotovitve ne more, ker mu sploh ne dovoliš, da bi to ugotovil.
Pa kaj bi ti razlagala, ko vidim, da si tip človeka, ki takoj povesi nos in je užaljen, če se kdo ne strinja z njegovimi metodami. Tvoj otrok, tvoja vzgoja, nenazadnje tudi tvoj denar. Zaenkrat 🙂
Če si slaba mama ne vem, brihtna pa res nisi preveč.[/quote]
Ne dam mu možnosti, ker ga poznam. Ker od njega slišim izjave, kot so: Saj imam denar, vam bom jaz plačal. Vidi položnico – bom jaz plačal. Drugi otrok rabi denar za ekskurzijo – bom jaz plačal.
Ne rabim mu fizično dati denarja v roke, da vem, kaj bo z njim. Primer: gre na bazen, dobi 10 evrov, ker nimam drobiža. Domov pride brez, ker je častil prijatelje. Če rabiš ti še večjo lekcijo, da tvoj otrok ne zna z denarjem, je jaz ne. In ne, ko bi parkrat ostal brez, se to ne bi spremenilo niti malo. Bi pač počakal do naslednjega meseca, da spet dobi. Ker je enostavno premajhen, da bi poznal koncept in nikoli ni občutil pomanjkanja. Pa sem za nameček še neumna, ker otroku ne dam fizično denarja v roke, da ga v prvi sekundi zapravi, pač sem. 🙂 Kje vidiš užaljenost? Če do ugotovitve ne bo prišel v doglednem času, ga bo denar pač počakal. Če to je varčevanje, ne žepnina, pač je. Kaj ima pa potem večji, ki hodi s kartico okoli in z lepim kupčkom denarja na računu? In vem, da se ga niti v sanjah ne bo dotaknil. Je to še varčevanje ali žepnina, ki ga je počakala?[/quote]
No, pa smo tam.
Seveda ne zna z denarjem, ker vse ti narediš namesto njega. Ko gre na bazen, mu daš 10€ in vse zapravi in ti mu potem spet daš denar za kino in za sladoled in za kaj vem kaj še vse. Zakaj bi pazil na denar, če mama vedno da, pa še žepnino mu daje in žepnino mama špara za njega, ko bo velik. Pa kdo bi potem sploh gledal na denar?
Daj mu denar za cel mesec. Če zapravi vse danes in časti vse okoli sebe, jutri in do konca meseca denarja ne bo in tudi ti ga ne smeš financirat mimo tega, naj potrpi. Verjetno bo enako naredil še drugi in tretji mesec,četrti bo že bolje, v roku pl leta bo pa že fajn razmislil, koliko denarja bo kje porabil.
Mislim, kako naj dečko sploh ve, kako naj dela z denarjem, če te izkušnje sploh nima?
Jp. In potem do naslednjega meseca nic.
Sem mnenja da se od enega dneva cukra ne umre in zboli.[/quote]
No, potem se strinjava, da se ne strinjava. Za en dan? Po ceni lizike 20 centov? Koliko je to lizik?
Za 10 evrov dobiš tega cukra kar nekaj. Najcenejši trdi bomboni, razne piščalke, lizike, pobarvane sladke žvečilke. To je tona cukra, pa ne za en dan.[/quote]
To so otroci, ki so omejevani, prikrajšani in kontrolirani z vseh strani. Imam tri skoraj odrasle in nikdar nobenemu ni padlo na pamet, da bi žepnino zapravljal za sladkarije! Nikdar! Ampak midva z možem le nisva nacija in sva jim dovolila tudi dihat.
Jp. In potem do naslednjega meseca nic.
Sem mnenja da se od enega dneva cukra ne umre in zboli.[/quote]
No, potem se strinjava, da se ne strinjava. Za en dan? Po ceni lizike 20 centov? Koliko je to lizik?
Za 10 evrov dobiš tega cukra kar nekaj. Najcenejši trdi bomboni, razne piščalke, lizike, pobarvane sladke žvečilke. To je tona cukra, pa ne za en dan.[/quote]
Morda ker nisem nikoli omejevala sladkarij, tega problema sploh nimam.
Ponavadi so pregrehe najslajse ko nimas varuhov ob sebi.
No, če vas povzamem – vaši nikoli niso zapravljali, ampak ve ste seveda za to, da se otroku pusti svobodo z denarjem. :))) Otroku, ki z denarjem zna, je svobodo seveda luštno dati – če niste opazile, imam dva. Imata diametralno nasproten odnos do denarja.
Bazen je edino, kamor gre – ni še v letih, da bi se potepal naokoli in zapravljal. In 10 evrov seveda nikoli več ni dobil. Dobi toliko, kolikor se meni zdi prav, da zapravi, In vedno zapravi vse do zadnjega centa. Večji ni nikoli, je zmeraj prinesel nazaj.
Je šel v kolonijo, dobil enak znesek kot ostali. Drugi prinesli nazaj, njemu je tri dni pred koncem zmanjkalo. Pa mislite, da ga je izučilo? Jok brate. In takemu otroku naj dajem svoj trdo prislužen denar, da ga bo zapravljal? No, ve izvolite, jaz pač ne. Se bo pač učil lekcij glede denarja s svojim, tako kot sem se morala jaz. Torej pač nisem brihtna, sem kontrol frik, pa vse, kar ste še naumile zraven. Če je vam vseeno, kaj se z vašim denarjem dogaja (ja vem, ko ga ga daš, ni več tvoj, zato ga pač ne dam), meni ni. In ne bo se učil ravnanja z denarjem tako, da bo zapravljal mojega.
P. S. Nikoli nisem omejevala sladkarij, omejujem pa, kakšne sladkarije vnaša v svoje telo.
Naša dva v tretji tiradi Oš nimata žepnine. Povesta kar želita in to dobita, če gre, včasih s pogajanjem, včasih sploh ne, včasih naslednji mesec,… Če gresta na bazen, v kino jima dam 10-20 eur, če slučajno grejo še na pico ali po sladkarije, pač grejo. Včasih prineseta še nazaj in jima pustim, včasih porabita do zadnjega centa. V nakupovalnem centru se ločimo in si ogledata sprobata cunje, kozmetiko, jaz gledam v svojih trgovinah, potem gremo na pijačo in sladoled, naton v njune trgovine, da vidim izbrano in jima kupim v 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
Občasno mi pokažeta, kaj bedastega (zame), pa jima vseeno kupim, ker ju razveseli (zapestnica, modelčki za mafine, čeprav imamo pekač, za brez papirnatih modelčkov, kakšne DIY material za svečke, okvirje, table, kak kič nakit, ipd.). Če rečem ne ali predrago, kar poslušno sprejmeta.
Če dobita večjo količino denarja za RD, ju spodbudim (po domače povedano zmanipuliram), da kupita nekaj koristnega (dodata za dražje kavbojke, ovitek za mobi, majico, torbico, peresnico, lego kocke, zvočnik za mobi), nekaj namenita za svoje bedarije (špange, lake, prstane, stojala za mobi), nekaj pa imata potem za sproti za kak tedenski slani/sladki prigrizek.
Sedaj se pogajamo za žepnino, pa si nismo na jasnem kaj in kako:
-malo več in si naj krijeta izdatke za super dišeče tuš gele, eos labele, špange, krtače za lase + zabavo s prijatelji (kino, kopanje, pica, sladoled), si polnita mobi račun ali naročnino, kupita svoj USB, dodatke za bicikl, nove rolerje, itd.
-malo manj pa bo namenjeno zgolj kepici sladoleda, dišečemu svinčniku, občasnemu čisu.
Večje stvari bom absolutno financirala še naprej jaz (računalnik, zimska obutev in oblačila, šport,…) dokler ne bosta dovolj stara, da zagrabita za plačano študentsko delo- bom pa tudi takrat primaknila za kak vozniški izpit.
Ko vse zapravi, spet dobi denar. Tvoj denar. Ti ga financiraš. Ti mu stojiš za ritjo. Jasno, da vse zapravi, ker ve, da ko bo naslednjič spet rabil, bo mami financirala. S tem, da mu ne daješ žepnine, mu ne delaš usluge.
Daj mu mesečni znesek za bazen, kino, sladkarije, kar si pač želi in kolikor ti misliš, da potrebuje za te stvari. Če bo prvi dan vse častil in porabil ves denar, pa ne bo šel na baze ali v kino cel mesec. Čisto preprosto.
Sprašujete za žepnino osnovnošolcu.
Zame pomeni žepnina prislužen denar s katerim se moj otrok nauči razpolagat.
Zato, dobi vsako soboto pet eur, z tem. da opravi večja dela, to pa ne pomeni vsakdanjih dolžnosti…:)))
Na začetku je to zgledalo tako…nese smeti (dolžnost), in pravi, to je za žepnino…hihihi
No sedaj se ve, kaj je dolžnost in kaj opravila za žepnino.
Žepnino porabi za večje nakupe, kot so pripomočki za kolo, čelada, kamerca.
Ker pa je tud on navihan, pa tud samo za čips in čoookolado….:)
No, zdaj pa lahko potrdim, da SI slaba mama.
Ne bo se učil ravnanja z denarjem tako, da bo zapravljal tvojega??? Če ga enkrat daš, ni več tvoj, to je prvo.
Drugo pa je, da otroka NOČEŠ naučiti ravnanja z denarjem. NOČEŠ! Ker bi pri tem zapravil kak “tvoj” euro. Ja kako, ljuba duša, se pa naj tvoj otrok nauči ravnanja z denarjem??? Tako, da mu ne dovoliš, da si kaj kupi, tako, da prežiš na vsak njegov korak, tako, da ti odobriš ali pa ne, če lahko nekaj tega denarja porabi, zagotovo ne.
Povem ti, da bo ta otrok enkrat zrastel in takrat prav tako ne bo znal ravnati z denarjem. Povedala sem ti že, da bo velik revež. Ker ga TI nisi, oziroma bolje povedano, nisi hotela naučiti ravnanja z denarjem. Da ne bi kak “tvoj” € šel v nič. To je pa žalostno!