Dermatologinja: "Porjavelost kože ni kul in vsekakor ni zdrava"

29. julij 2022

Dermatologinja: "Porjavelost kože ni kul in vsekakor ni zdrava"

29. julij 2022
Foto: Unsplash

Z dermatologinjo Tamaro Levičnik smo se pogovarjali o resnosti učinkov sonca, ki jih mnogi še vedno ne jemljejo dovolj resno. A njeni pacienti so na lastni koži (dobesedno) občutili to resnost, saj je številnim danes žal za pretekla dejanja.

Sonce ni le morje, sonce so tudi hribi, vrtičkanje, smučanje, sprehod po mestu, … A nekako se zdi, da ga Slovenci resno jemljemo le, ko smo na morju. “Sonce je, žal, veliko več,” pravi Tamara Levičnik, dr. med., specialistka dermatovenerologije, ki je bila letos izbrana za Mojo dermatologinjo 2022.

Z njo smo se pogovarjali o navadah Slovencev na soncu, o odnosu do porjavelosti in sončnih krem, pokazala pa nam je tudi fotografijo, ki se jo bo ustrašil vsak, ki hoče tudi na stara leta imeti lepo kožo.

Foto: Unsplash

Kakšen odnos imamo Slovenci do sonca? Se sploh zavedamo resnosti pretiranega izpostavljanja soncu?

Menim, da ne dovolj, čeprav se mi zdi, da so pacienti čedalje veliko bolj ozaveščeni v zadnjih letih. Zlasti tisti, ki prihajajo v mojo ambulanto, ki jih redno spremljam po kožnemu raku. Enako ugotavljam tudi pri osebah, ki pridejo na preventivni pregled, zaradi katerega koli razloga.

Žal, menim, da se Slovenci ne zavedamo (ali ne zavedajo), da sonce ni le 7, 10, 14 dni morja. Sonce je, žal, veliko več.

Sonce je tudi vrtičkanje (ki ga sploh radi prakticirajo starejši ljudje), hribi (kar je vseh starostnih generacijah priljubljeno), smučanje, zlasti na višinah, kjer je UV sevanje precej močno. Se mi zdi, da pri takšnih situacijah še vedno niso dovolj odgovorni in ozaveščeni. Napaka je, da je se sonce povezuje le z morjem. Izpostavljeni smo mu veliko, veliko več.

Kako resni smo pri izbiri sončnih krem? Še vedno so priljubljena tudi olja s prenizkim zaščitnim faktorjem …

Ja, žal, še vedno je prisotno mnenje, da gre za “nevarnost”, če se mažejo z visokim zaščitnim faktorjem. Pogosto pacientom razlagam, da se z nezadostnim mazanjem (kar v osnovi vsi delamo, zelo malo je takšnih, ki nanesejo ustrezno količino izdelka) ne doseže SPF, ki je napisan na embalaži. Torej, skladno s tem, v kolikor se namažejo s prenizkim faktorjem, so še slabše zaščiteni, pa mislijo, da v resnici so, kar je še večja nevarnost.

Kako pa komentirate navade, da se nekateri pred sončenjem namažejo kar z olivnim oljem?

To k sreči slišim vse manj; to so pogosto delali naši starši ali še starejše generacije. Vsekakor tega ne podpiram in odsvetujem, to ni zaščita kože pred soncem, to je le nega kože, pa še to ni povsem pravilno, kajti koža potrebuje tudi vlago oz. hidratacijo, ne le maščobo. Na ta način niso zaščiteni pred nevarnimi vplivi UV žarkov, kar je osnovni namen izpostavljanja soncu.

Foto: Unsplash

Kakšne posledice lahko prinaša takšno početje?

Na dolgi rok je to lahko zelo nevarno. Sonce vsekakor ima pozitivne vplive na naše zdravje. Omogoča sintezo vitamina D, krepi imunski sistem, ugodno vpliva na krvni obtok ter na splošno dobro počutje. Žal ima tudi svojo “temno plat”; pretirano izpostavljanje je lahko zelo nevarno. Posledice izpostavljenosti so lahko zgodnje ter pozne.

ZGODNJE so: rdečina kože, opekline, toksični dermatitis oz. vnetje kože, ki je posledica kombinacije določenih snovi z UV žarki.

POZNE so: gube, tanjšanje ter suhost kože, vidne žilice, sončne pege, prekancerozne spremembe ter kožni rak, kot najhujša pozna posledica sončenja. Približno 90 odstotkov karcinomov nastane zaradi škodljivega delovanja sončnih žarkov. Škodljivi vplivi UV žarkov se kopičijo v kožnih celicah, posledice pa lahko postanejo vidne šele čez desetletja. Najbolj nevaren je maligni melanom. Število ljudi, ki zbolijo za malignim melanomom, se vsakih 10 let približno podvoji.

Melanom je najbolj napadalna vrsta kožnega raka. Maligni melanom predstavlja približno 15 odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov vseh smrti zaradi kožnega raka. Melanom ne spada med najpogostejše vrste raka, se pa njegova incidenca viša najhitreje med vsemi raki (vir).

Pravite, da je koža, ki je zagorela, že poškodovana?

Tako je. Vsaka porjavitev oziroma rdečica je pravzaprav znak poškodbe kože, tudi, če ne govorimo o dejanskih opeklinah. Naše kožne celice pravzaprav popravljajo spremembe, ki so nastale zaradi UV sevanja. Koža postane temnejša zaradi pigmenta, ki se sprosti in ščiti kožno DNK, a ta pigment sploh ne bi nastal, če ne bi prišlo do poškodbe kože. Tako je tudi tiste nekaj “malo barve”, ki si jo marsikdo želi, pravzaprav znak okvare kože, če pa želimo vzdrževati rjavi ten, je za to potrebno redno poškodovanje našega največjega organa.

V našem svetu še vedno velja nenapisano pravilo, da če ne prideš porjavel z dopusta, “sploh nisi bil na morju”. Kako komentirate to?

Dlje časa, ko sem dermatolog in se ukvarjam s kožo, zlasti z dermatoonkologijo, ki je moje zelo ljubo področje, vidim veliko več posledic na koži, nekatere so precej hude. Naj bo spet v modi “aristokratska belina” kože, kot je bila v preteklosti.

Porjavelost kože ni “in”, ni “kul” in vsekakor ni zdrava. Rada bi, da se čim več ljudi zaveda tega. V starosti jim bo morda hudo žal. Številnim mojim pacientom je že, in to slišim pri vsakdanjem delu od starejših oseb, obžalujejo, da jih v mladosti nihče ni opozoril na morebitne posledice takšnega ravnanja.

Kakšno prednost imajo po vašem mnenju ljudje, ki redno skrbijo za kožo, se ustrezno zaščitijo pred UV žarki in z dopusta prihajajo “beli”?

Brez dvoma nam bo za takšno početje koža hvaležna, ker se na ta način precej upočasni tudi foto-staranje oz. foto-aging kože. Na ta način je možno dlje časa ohranjati mladosten videz in, kar je najpomembnejše, bomo imeli precej manj možnosti, da dobimo kakšno od oblik kožnega raka.

Foto: Pexels

Kako je z izpostavljenostjo soncu v mestu? Je dovolj, če se namažemo s SPF 50, ali je potrebno nositi še daljša oblačila, se zakriti, nositi kapo, itd.?

Ko morate biti na soncu, se primerno oblecite. Na glavi imejte pokrivalo, ki zakriva vaš obraz, oblečene imejte dolge rokave in dolge hlače ter nosite sončna očala z UV zaščito.

So nam torej zakriti Azijci, ki jih poleti srečujemo po Ljubljani lahko za zgled?

Odgovor je potrdilen, vsekakor.

Ne samo Azijci, v tem primeru je nam tudi za zgled muslimanski svet, ki ima kulturološko in versko navado pokrivanja kože. Podatki brez dvoma potrjujejo, da imajo precej manjši odstotek kožnega raka za razliko od navad belcev.

Kako pogosto naj se za vsakodnevno življenje v mestu mažemo s SPF?

Na povprečen dan, ki ga preživimo v zaprtih prostorih (recimo v službi), nam bo jutranji nanos zaščitne kreme zagotovil nekaj zaščite tudi na poti domov. To velja pod predpostavko, da zjutraj uporabite zadostno količino kreme in da večino dneva preživite v zaprtih prostorih. Vsekakor je bolj pohvalno, če se namažemo še enkrat približno 20 do 30 minut, preden gremo domov. Če se odpravimo še na kakšen sprehod, pa je dobro, da se odločimo za reaplikacijo.

Koliko kreme nanesti?

Za obraz in vrat je “izdatna” uporaba kreme približno ¼ čajne žličke za obraz, ¼ za vrat in ¼ za prsni koš, če ga imate izpostavljenega. Najlažja (in najbolj realistična) rešitev? Držite se že omenjenega pravila o četrtini žličke sončne kreme za obraz in 1/4 žličke za vrat. Praktična merica je tudi nanos dveh prstov kreme. To pomeni, da na iztegnjen kazalec in sredinec po dolžini iztisnemo kremo v ravni črti – to je količina, ki jo je potrebno nanesti na obraz in vrat.

Nanos ponovite vsaki 2 uri in vedno po kopanju, potenju in otiranju z brisačo. Reden nanos izdelka po otiranju, plavanju ipd., vendar najmanj vsaki 2 uri, bo pomagal ohranjati izbrano raven zaščite.

Kako je videti koža denimo 60-letnika, ki se redno izpostavlja soncu in ne skrbi za ustrezno zaščito? Kako “stara” je videti njegova koža?

Za vse velja, da včasih slika pove več, kot tisoč besed. Zame je to bila ta fotografija, ki jo zelo pogosto pokažem pacientom v svoji ambulanti.

Foto: osebni arhiv

Na fotografiji sta dvojčici, razlika je ta, da je gospa na levi strani živela na Švedskem, gospa na desni strani v Avstraliji. Na istem genetskem terenu vidimo vpliv UV žarkov na dolgi rok. Fantastičen primer za foto-staranje kože, o katerem govorimo. Koža je videti precej bolj postarana, nagubana, s številnimi madeži; skratka, postarana. Da ne omenjamo tveganje za nastanek kožnega raka na takšnem “terenu”.

Imate kakšne besede motivacije, da začnemo bolj čuvati svojo kožo?

Kdo si ne želi ohraniti zdrave kože tudi v zrelih letih? Imeti lepo in zdravo kožo je zagotovo želja vsakega posameznika. Dobro stanje kože prispeva k zadovoljstvu z videzom, hkrati pa je odraz splošnega zdravja in dobrega počutja. Veliko pazimo na zdravje na splošno, čuvajmo ob tem tudi kožo, ki je naš najbolj izpostavljen organ. Ne pozabimo, da premalo sonca ni dobro za nas, preveč tudi ne. Naj bo vse v ravnovesju.

Avtor
Piše

Branka Grbin

Style. Več novic

New Report

Close