pav si slišala in res je. pacienti prosijo za napotnico za v Zagreb,da bi šli na elektrošoke.Ker v sloveniji so prepoovedani. Veš pa ne,zakaj. Ti misliš,da zato ker jih tako nafilajo da ratajo zombiji in se jim meša.

Imeti shizofrenijo s prisluhi je grozljivka. Vsako minuto imaš v glavi zvoke,ki ti govorijo,stavke,prisluhe. In to ni lep stvaek,nekateri psolušajo dan in noč “ubij se,zgin,crkni,ubij tega zdravnika zdajle,božanstvo te kliče..itd” Iz tega so tudi primeri,ko ljudje ki se jim to dogaja ponavadi prvič,ne prepoznajo da je to bolezen,nikoli niso imeli prisluhov,zdaj pa daj za nameček da je to nek pobožen francelj,pa spije liter vina in gre res po vile pa zaštiha župnika. Takih primerov tisoče v sloveniji.. vsako leti bereš kroniko,kolikor jih hočeš jih je. In razni poboji. Milejši so tisti,ki nimajo agresivnih prisluhov. In takemu pacientu dajo konjske doze,kombinacije treh antipsihotikov,pomagajo kolikor morajo,a kot sem rekla že prej,antipsihotiki supresirajo samo simptome in ne vzroka,bolezen seka in buta ven,pacientu se meša. To so pacienti,ki nič ne spijo,od živcev urinirajo in iztrebljajo v hlače,so popolnoma uničeni,si predstavljaš non stop poslušat glasove v glavi? verjetno te je kdaj zmotilo kakšno glasno tiktakanje ure,če si spala. Glasovi so še huje. In ne zginejo.

Elektrošoki so znani,da za mesec dni ohromijo nevronske možganske celice. Po domače,skuri ti glavo in glasovi nimajo šanse da se pojavijo,ker ti glavo strese,sam si mal fuč kakšn teden. Je mir. In to je edina stvar ki pacientom še ostane! tableti ne primerjo,oh razne psihoterapije pa še manj..In ko so tako na koncu,bodo probali vse samo da bodo te glasovi šli.

razumeš,ti teslo?
[/quote]

Ja, popolnoma, si zelo nazorno potrdila vse moje trditve. In?
Kako bi bilo bolje? Da bi ti ozdravela?
Res rabiš biti zaprta? Z zdravili, ki ti ne pomagajo?
Na kakšen način bi ti zdravniki bolje pomagali, ker so v bistvu s tem neuspešni in nemočni, kaj bi si želela?
Misliš, da boljšega načina ni, da ne obstaja?

Ja, hodite v tujino na izlet. Tu pri nas pa konjsko injekcijo v rit, da spi par dni. Potem pa taki ubitačni razgovori, da se odpele še zdravemu človeku.
Ne nas basat!
[/quote]

Jim lahko rečeš, da ti to ni všeč?
Sprejemajo tvoje želje in pripombe? Kako?

Ja, popolnoma, si zelo nazorno potrdila vse moje trditve. In?
Kako bi bilo bolje? Da bi ti ozdravela?
Res rabiš biti zaprta? Z zdravili, ki ti ne pomagajo?
Na kakšen način bi ti zdravniki bolje pomagali, ker so v bistvu s tem neuspešni in nemočni, kaj bi si želela?
Misliš, da boljšega načina ni, da ne obstaja?
[/quote]

pa evo,vprašam te kaj je boljši način? tupim ti že skos da so mariskaj probali pa ne pomaga.
V določenih primerih pa res samo agresija in zaprt bit pomaga. mislim,da sploh ne razumeš pomena zakaj so ljudje zaprti. misliš,da je to nek Auschwitz kokošnjak kjer se jih muči. glavni namen zaprtega oddelka je,da s ečloveka izolira iz sveta. da ima mir,da ga ne motijo zunanji drežljaji,ne osebe,ne ljudje,ne predmeti ne nič. da se lahko umiri. kaj nikoli nisi slišala za meditacijo,za tišino? mater si zarukan/a. ko kanta.

Povej mi ti,kaj se tebi zdi rešitev?

pa evo,vprašam te kaj je boljši način? tupim ti že skos da so mariskaj probali pa ne pomaga.
V določenih primerih pa res samo agresija in zaprt bit pomaga. mislim,da sploh ne razumeš pomena zakaj so ljudje zaprti. misliš,da je to nek Auschwitz kokošnjak kjer se jih muči. glavni namen zaprtega oddelka je,da s ečloveka izolira iz sveta. da ima mir,da ga ne motijo zunanji drežljaji,ne osebe,ne ljudje,ne predmeti ne nič. da se lahko umiri. kaj nikoli nisi slišala za meditacijo,za tišino? mater si zarukan/a. ko kanta.

Povej mi ti,kaj se tebi zdi rešitev?
[/quote]

Meni je žal vsakega, ki trpi in mu medicina ni sposobna pomagati, da bi se to ne ponavljalo.
Da bi vsi imeli možnost takih oaz, kjer bi bili varni in v miru lahko meditirali, kamor bi lahko prišli kadarkoli bi želeli, se odklopili od ponorelega sveta in zopet našli stik s samim seboj.
Menim, da ni ravno posebej prijetno zavetišče, kjer je tesno, nabito z maso drugih ljudi, ki imajo vsak posebej nešteto problemov, kar naše še posebej potencira.
Košček sveta, kjer vedno najdeš svoj mir, ki jr kot materino naročje, kot maternica, kjer si varen v svoji vreči z vodo, ki ti je poznana, te umiri.
Da bi naše psihiatrije bile veliko bolj prijazne že na pogled in ne neke stare staroveške graščine z debelimi zidovi, ki že sami po srbi zbujajo grozo.
Tam se ne moreš umirit, še manj najti stik sam s sabo, če si ves čas na preži, da se ti kaj ne zgodi.
Potem pa uporabne metode, ki vračajo zdravje. Od sonca in sončenja naprej, do učinkovitih zdravil brez stranskih učinkov, sploh zasvojenosti, ki nas ujame v dodatno past, iz katere se je težko izviti.
Vsaj to za začetek.
Kaj pa ti?

Meni je žal vsakega, ki trpi in mu medicina ni sposobna pomagati, da bi se to ne ponavljalo.
Da bi vsi imeli možnost takih oaz, kjer bi bili varni in v miru lahko meditirali, kamor bi lahko prišli kadarkoli bi želeli, se odklopili od ponorelega sveta in zopet našli stik s samim seboj.
Menim, da ni ravno posebej prijetno zavetišče, kjer je tesno, nabito z maso drugih ljudi, ki imajo vsak posebej nešteto problemov, kar naše še posebej potencira.
Košček sveta, kjer vedno najdeš svoj mir, ki jr kot materino naročje, kot maternica, kjer si varen v svoji vreči z vodo, ki ti je poznana, te umiri.
Da bi naše psihiatrije bile veliko bolj prijazne že na pogled in ne neke stare staroveške graščine z debelimi zidovi, ki že sami po srbi zbujajo grozo.
Tam se ne moreš umirit, še manj najti stik sam s sabo, če si ves čas na preži, da se ti kaj ne zgodi.
Potem pa uporabne metode, ki vračajo zdravje. Od sonca in sončenja naprej, do učinkovitih zdravil brez stranskih učinkov, sploh zasvojenosti, ki nas ujame v dodatno past, iz katere se je težko izviti.
Vsaj to za začetek.
Kaj pa ti?
[/quote]

jaz si želim,da bi našli vzrok.Želim si,da če že ne najdejo vzroka,da bi vsaj našči zdravilo za vzrok.ker nekih pogovorov se meni ne da..se mi zdi prenaporno to blebetanje,razne psihoterapije..Seveda bi blo super tud imeti svoj dvorec kamor prideš notr meditirat,kjer je vodnjaček in ptički in angleška travica po kateri hodiš bos,in dišeče palčke z eteričnimi olji,masaža z maserkami ki ne govorijo da te sploh ne vznemirjajo (majo salotejp čez usta),v zgornjem štuku dvorane s kraljevsko posteljo,snežno belimi rjuhami in odejico ki greje rit pa križ,vizita zdravnikov pa komaj da so opazni,enkrat na teden pa še to ti prinesejo medaljo za njaboljšega pacienta in te okronajo za plemiških naslov,pol pa grejo. Samo to pač ni možno,svet je sestavljen iz veliko groze,krivice,žlehtnobe,kraj in potvarjanja,zato pač take storitve niso na voljo,tudi če bi lahko bile ker bi se vsem čudežno “sfukal” samo da bi sem not prišli. Sicer karikiram,ampak življenje ni potica… žal.. :)) te pa razumem,sve podobnega mišljenja. če dobro pomislim imaš v bistvu zelo prav,ker če ne bi bilo negative,bi ljudje živeli veliko bolj ok,vsaj 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} duševnih boleznih je posledica ali pretiranega stresa,ali psihičnega nasilja,ali mobinga,ali travm iz otroštev,ali postravmatskih sindromov..kar pomeni človek je bil vmes. In bil je žleht!

Neposredne izkušnje imam preko drugih, ki so mi zaupani, vendar se nikoli ne rešijo zasvojenosti ravno s tem, kar navajaš, z njo gredo v grob. Resnično.
Kako si se je ti rešila, celo dveh ali si še vedno odvisna?
Če si še vedno odvisna, poznaš kaj potegnejo za seboj?
Ter še, meniš, da ti ambulantni način zdravljenja ne bi odgovarjal te prve 4 mes.?
Če ne, čemu ne in kaj bi mogoče pri tem pogrešala, dodala?
Strah poznam, ja.
[/quote]

Če me sprašuješ, če še vedno jemljem antidepresive in antipsihotike – ja, jih, oboje. Če sem od njih odvisna – na to vprašanje bi težko odgovorila, najverjetneje sem. Pa ne zasvojena v smislu, da sem se nanje navadila – ker sem imela v treh letih nekaj zamenjav in zmanjšanj doz, pa nisem imela nobenih, res ČISTO NOBENIH odtegnitvenih simptomov – ampak odvisna zato, ker pri sebi in v svojem življenju še nisem naredila dovolj sprememb, da bi upala in/ali zmogla brez.

Ni mi jasno, od kod ljudem ideja, da si po teh tabletah otopel, pasiven, apatičen… Sama nisem nič od tega, (še vedno) sem preveč intenzivna. In končno lahko jokam, česar nisem mogla prej skoraj 30 let…

Ambulantno zdravljenje?
Ne, ni šlo.
Sem začela z ambulantnim, pa…
Preprosto – ni šlo.

Glede psihiatrične bolnišnice oz. hospitalizacije obstaja en moment, o katerem se skoraj ne govori, niti med hospitaliziranimi ne kaj veliko: po določenem času začneš v bolnišnici čutiti varnost. Noro, ja!! Tisto varnost, ki ti je manjkala ves čas prej in katere skrajna izguba te je pravzaprav pripeljala tja…
Po prvih vikend izhodih komaj čakaš, da se vrneš v bolnico, v tisto “varno okolje”.
Tega občutka sem se najprej ful prestrašila; kako pri hudiču se zdaj na psihiatriji počutim varno?!?!!
Potem pa mi je postalo jasno, da pravzaprav fantastično, da sem ta občutek sploh doživela, pa kjerkoli že. In, da če sem ga uspela za zidovi psihiatrije, ga bom sčasoma najbrž uspela tudi drugje…

In tako se je začelo pobiranje, sestavljanje, dviganje iz tistega prepada nemoči, groze, obupa.

Aja, sprašuješ, če se zavedam posledic, morebitnih stranskih učinkov kemije. Seveda se. Jetra, ledvice, dvojni vid,… Ohoho je tega!!!
Ampak brez tablet sem imela pritiska že 180/100 in pulza 140 do 160 v mirovanju. Levkocite konstantno povišane. Verjetno bi me kap. Ali pa bi si pomagala sama. Ker to ni bilo življenje, res ne!!!

Zdaj sem pač neki povprečni anksiozneš z nekaj fobijami.
In vsaki dan večkrat nasmejana do solz, navdušena pa spet kar naprej nad čem.

Danes recimo sem videla urejenega, izpravnega, registriranega Ami-ja 8. 😍Noro!!! Ustavila sem se z avtom, da sem ga pofotkala. Nisem ga videla že več let!!
Kakšni dijano še človek vidi, ampak spačka ali Amija, ne, to pa moraš imeti presneto srečo!! 🍀

In v kinu sem pogledala animirani film Čudežni park. V 3D varianti. 😊
Tudi to je bilo noro!!!! Mi pač nismo odraščali s 3D tehniko in mi je to še vedno fascinantno!

Pa na nebu sem videla tako čudovito mavrico, kot že doooolgo ne, čez celo obzorje se je razprostirala pred mano, ko sem se vračala iz kina, v vseh svojih resnično intenzivnih barvah, neprecenljivo!!! 🌈😍

In še veliko drobnih radosti samo danes. In vsaki dan! 😊

Takrat pa sem ves dan hodila po stanovanju gor in dol, po parketu se mi je drselo od potu, ki mi je kapljal s podplatov, bilo me je zverinsko strah, občutek, da sva v prostoru samo lev in jaz in ni izhoda in ga nikoli ne bo…

Ne le psihiatrične tablete, drek bi pojedla takrat, če bi mi nekdo rekel, da mi bo vsaj kanček olajšalo dan, vsaj trenutek.

Da bom še kdaj v kinu, pa takrat nisem upala niti upati.

jaz si želim,da bi našli vzrok.Želim si,da če že ne najdejo vzroka,da bi vsaj našči zdravilo za vzrok.ker nekih pogovorov se meni ne da..se mi zdi prenaporno to blebetanje,razne psihoterapije..Seveda bi blo super tud imeti svoj dvorec kamor prideš notr meditirat,kjer je vodnjaček in ptički in angleška travica po kateri hodiš bos,in dišeče palčke z eteričnimi olji,masaža z maserkami ki ne govorijo da te sploh ne vznemirjajo (majo salotejp čez usta),v zgornjem štuku dvorane s kraljevsko posteljo,snežno belimi rjuhami in odejico ki greje rit pa križ,vizita zdravnikov pa komaj da so opazni,enkrat na teden pa še to ti prinesejo medaljo za njaboljšega pacienta in te okronajo za plemiških naslov,pol pa grejo. Samo to pač ni možno,svet je sestavljen iz veliko groze,krivice,žlehtnobe,kraj in potvarjanja,zato pač take storitve niso na voljo,tudi če bi lahko bile ker bi se vsem čudežno “sfukal” samo da bi sem not prišli. Sicer karikiram,ampak življenje ni potica… žal.. :)) te pa razumem,sve podobnega mišljenja. če dobro pomislim imaš v bistvu zelo prav,ker če ne bi bilo negative,bi ljudje živeli veliko bolj ok,vsaj 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} duševnih boleznih je posledica ali pretiranega stresa,ali psihičnega nasilja,ali mobinga,ali travm iz otroštev,ali postravmatskih sindromov..kar pomeni človek je bil vmes. In bil je žleht!
[/quote]

Sva veliko bolj istih misli, kot se zdi. Pravzaprav tvoj opis je fantastičen, po njem bi morali arhitekti zasnovati marsikaj, ne le pribežališče za ljudmi z raznoraznimi problemi. Taki kozički bi morali biti povsod, ne odmaknjeni nekje od ljudi. V srh vzbujajočih graščinah.
Kot bi šel v knjižnico ali na kavo- malo se grem odklopit, pa sem uopet tu, da si napolnim izpraznjene baterije.
Sem gledala na videu vasico v Amsterdamu za dementne ljudi, podobno kot si ti opisala, imajo vse, kar želijo, zelenje in mir, svojih skrbnikov v bistvu niti ne opazijo. Prav to, kar ti praviš, potrebujemo vsi vsaj vsake toliko.
Lej, Ljubljana ima tisto pokvekano, prazno kupolo Stošce, tam bi bilo ravno primerno za takole oazo miru in varnosti.
Kaj praviš? Tvoja ideja je enkratna in večkratno uporabna.
Že sami trgovski centri, kot so qulandije in btc bi jo morali imeti.
Imaš žeton ali kaj podobnega in greš tja kadar ti srce poželi, si tam kolikor želiš, dobiš vse, kar želiš, tudi hrano in pijačo.
Pa mir, zelenje, ptički in žuboteč potoček.
Mogoče malo pretiravam, ampak mesta bi to morala imeti.

Če me sprašuješ, če še vedno jemljem antidepresive in antipsihotike – ja, jih, oboje. Če sem od njih odvisna – na to vprašanje bi težko odgovorila, najverjetneje sem. Pa ne zasvojena v smislu, da sem se nanje navadila – ker sem imela v treh letih nekaj zamenjav in zmanjšanj doz, pa nisem imela nobenih, res ČISTO NOBENIH odtegnitvenih simptomov – ampak odvisna zato, ker pri sebi in v svojem življenju še nisem naredila dovolj sprememb, da bi upala in/ali zmogla brez.

Ni mi jasno, od kod ljudem ideja, da si po teh tabletah otopel, pasiven, apatičen… Sama nisem nič od tega, (še vedno) sem preveč intenzivna. In končno lahko jokam, česar nisem mogla prej skoraj 30 let…

Ambulantno zdravljenje?
Ne, ni šlo.
Sem začela z ambulantnim, pa…
Preprosto – ni šlo.

Glede psihiatrične bolnišnice oz. hospitalizacije obstaja en moment, o katerem se skoraj ne govori, niti med hospitaliziranimi ne kaj veliko: po določenem času začneš v bolnišnici čutiti varnost. Noro, ja!! Tisto varnost, ki ti je manjkala ves čas prej in katere skrajna izguba te je pravzaprav pripeljala tja…
Po prvih vikend izhodih komaj čakaš, da se vrneš v bolnico, v tisto “varno okolje”.
Tega občutka sem se najprej ful prestrašila; kako pri hudiču se zdaj na psihiatriji počutim varno?!?!!
Potem pa mi je postalo jasno, da pravzaprav fantastično, da sem ta občutek sploh doživela, pa kjerkoli že. In, da če sem ga uspela za zidovi psihiatrije, ga bom sčasoma najbrž uspela tudi drugje…

In tako se je začelo pobiranje, sestavljanje, dviganje iz tistega prepada nemoči, groze, obupa.

Aja, sprašuješ, če se zavedam posledic, morebitnih stranskih učinkov kemije. Seveda se. Jetra, ledvice, dvojni vid,… Ohoho je tega!!!
Ampak brez tablet sem imela pritiska že 180/100 in pulza 140 do 160 v mirovanju. Levkocite konstantno povišane. Verjetno bi me kap. Ali pa bi si pomagala sama. Ker to ni bilo življenje, res ne!!!

Zdaj sem pač neki povprečni anksiozneš z nekaj fobijami.
In vsaki dan večkrat nasmejana do solz, navdušena pa spet kar naprej nad čem.

Danes recimo sem videla urejenega, izpravnega, registriranega Ami-ja 8. 😍Noro!!! Ustavila sem se z avtom, da sem ga pofotkala. Nisem ga videla že več let!!
Kakšni dijano še človek vidi, ampak spačka ali Amija, ne, to pa moraš imeti presneto srečo!! 🍀

In v kinu sem pogledala animirani film Čudežni park. V 3D varianti. 😊
Tudi to je bilo noro!!!! Mi pač nismo odraščali s 3D tehniko in mi je to še vedno fascinantno!

Pa na nebu sem videla tako čudovito mavrico, kot že doooolgo ne, čez celo obzorje se je razprostirala pred mano, ko sem se vračala iz kina, v vseh svojih resnično intenzivnih barvah, neprecenljivo!!! 🌈😍

In še veliko drobnih radosti samo danes. In vsaki dan! 😊

Takrat pa sem ves dan hodila po stanovanju gor in dol, po parketu se mi je drselo od potu, ki mi je kapljal s podplatov, bilo me je zverinsko strah, občutek, da sva v prostoru samo lev in jaz in ni izhoda in ga nikoli ne bo…

Ne le psihiatrične tablete, drek bi pojedla takrat, če bi mi nekdo rekel, da mi bo vsaj kanček olajšalo dan, vsaj trenutek.

Da bom še kdaj v kinu, pa takrat nisem upala niti upati.
[/quote]

Aha, razumem. No, kako ti je najina ideja s sotrpinko o takih varnih kotičkih všeč, kamor bi se lahko zatekla vedno, ko bi to želela? Njen opis?
Bi ti kaj spremenila, dodala?
Kaj si želiš?
Veseli me, da si toliko že uspela in da tako napreduješ.
Pa se nisi zalotila, da to pravzaprav niso zdravila, temveč ti sama?
Da si ti to in tega sposobna! Pomisliš kdaj tako?

Sva veliko bolj istih misli, kot se zdi. Pravzaprav tvoj opis je fantastičen, po njem bi morali arhitekti zasnovati marsikaj, ne le pribežališče za ljudmi z raznoraznimi problemi. Taki kozički bi morali biti povsod, ne odmaknjeni nekje od ljudi. V srh vzbujajočih graščinah.
Kot bi šel v knjižnico ali na kavo- malo se grem odklopit, pa sem uopet tu, da si napolnim izpraznjene baterije.
Sem gledala na videu vasico v Amsterdamu za dementne ljudi, podobno kot si ti opisala, imajo vse, kar želijo, zelenje in mir, svojih skrbnikov v bistvu niti ne opazijo. Prav to, kar ti praviš, potrebujemo vsi vsaj vsake toliko.
Lej, Ljubljana ima tisto pokvekano, prazno kupolo Stošce, tam bi bilo ravno primerno za takole oazo miru in varnosti.
Kaj praviš? Tvoja ideja je enkratna in večkratno uporabna.
Že sami trgovski centri, kot so qulandije in btc bi jo morali imeti.
Imaš žeton ali kaj podobnega in greš tja kadar ti srce poželi, si tam kolikor želiš, dobiš vse, kar želiš, tudi hrano in pijačo.
Pa mir, zelenje, ptički in žuboteč potoček.
Mogoče malo pretiravam, ampak mesta bi to morala imeti.
[/quote]

ja,na nizozemskem to imajo. ta video sme tudi jaz videla.vasica za ostarele in dementne,in če zaidejo kam se v bistvu sploh ne zgubijo ker cela vasica je tako malo mestece in tud če zalutajo recimo v trgovino so tam prodajalke,ki imajo popisane vse prebivalce,in so zelo strenirane kako postopat k demenci. imajo tudi v vseh stavbah zdravila in kotiček kamor odpeljejo tiste ki zalutajo (pošta,trgovina,kino,kopališče..). Ja,to je na nizozemskem. Ampak nizozemska je bogata država. Na nizozemskem zapirajo zapore,ker samevajo. In na nizozemskem ne boš videl niti enega brezdomca,ker jih ni. Žal,pa to ni Slovenija.

glede tega ni tako slabo poskrbljeno za duševne bolnike v Polju. Vsako nedeljo dobijo tortico,ampak to so res veliki kosi,to mi je blo full všeč! konkreten kos ti dajo skor tri četrt torte. the best :)) Pol pa še ostane uni k ne pojejo (večinoma so zblojeni pa ne vejo da jih tortica čaka al pa si namišljajo da so debeli da majo dieto whatever). No,druga stvar je,da ima Polje svoj Fitness. komot greš vsak dan dol telovadit,se razgibavat. Edino shit je to,ker včasih tam zaidejo kakšni iz zaprtega oddelka za kriminal (tam kjer prestopnike zdravijo). In pol mi ta vredu se jih bojimo,jst sm se premislila. Jst nisem pol tam telovadla. Sem šla rajš na kofe. poleg tega so redne delavnice meditacije vsak dan in se jih moraš obvezno udeležit,res je super. imaš armaflex,v taki veliki dvorani smo bli ponavadi,zvočniki full HD Sound in zvoki morja,reke,potoček,ptički neprkeinjeno 2 uri meditaicje in te vodijo skozi to. Poleg vsega kar naštevam,pa tudi metode s sliko,glino. Baje zdaj planirajo gradit bazen in pa terapevtske masaže.

No,jaz sme bila hospitalizirana zaradi psihoze,ampak sem šla kasneje še 3x tja se “spočit”. ni blo nč narobe,ampak pasalo mi je.

te pa vprašam,a ni žalostno recimo ko praviš,da bi v trgovskih centrih take stvari mogli met,da je živlejnje tako,da ne more biti mirno že samo po sebi ampak hrepeniš po kotičku ki je uemtno namenjen mirni in uravnovešeni duši polne harmonije?

Tako tako, znova shizofrenik na luglovi in CBD smoli proti psihiatriii, katera ga noče razumet, da samo zaradi naše kulture pri na ni shizofrenija poseben dar, ampak je opredeljena kot bolezen in to izjemno huda bolezen….jaooooo

Aha, razumem. No, kako ti je najina ideja s sotrpinko o takih varnih kotičkih všeč, kamor bi se lahko zatekla vedno, ko bi to želela? Njen opis?
Bi ti kaj spremenila, dodala?
Kaj si želiš?
Veseli me, da si toliko že uspela in da tako napreduješ.
Pa se nisi zalotila, da to pravzaprav niso zdravila, temveč ti sama?
Da si ti to in tega sposobna! Pomisliš kdaj tako?
[/quote]

Pomislim, vedno večkrat.
A počasi. Prehudo je bilo…

…se strinjam, vsekakor! Glede prostora za dušo vsakega od nas.
Čeprav sama vidim med bolnišnico in tem, kar vidve navajata, bistveno razliko le v stigmatizaciji.
Ker vse ostalo – prijetni ljudje, urejeno okolje ipd. – sem sama našla na ormoški psihiatriji. Poleg tega so domačini, Ormožanci to “svojo” bolnišnico tako sprejeli, da jim je popolnoma običajno, da je njihovo mesto ob sredah popoldne polno žensk s psihiatrije (takrat so prosti izhodi za ženske) in v četrtek popoldne moških pacientov.
Ormož je nasploh zelo prijazen, to so zame neki posebni ljudje, vsi sošolci, ki sem jih imela s tega konca, so bili… Ne vem, topli, prisrčni, gostoljubni… Skuliranci pač. 😊
Zato je tudi bolnišnica v tem okolju prijazna.

Le bistvena razlika je ali si bil na psihiatriji ali pa recimo “Pri treh račkah” 😁, kakor bi se lahko imenoval taki pomirjujoči plac, obvezno z vodo v bližini.

Če bi se ljudje znali pravi čas ustaviti, umiriti, umakniti, bi bil že čisto navaden, vsakdanji gozd velikokrat dovolj. Ampak…

Storilnostna naravnanost, potrošniška družba, prepričanje, da moramo biti “vzorne mame, dovolj zaslužiti, dobre gospodinje, izvrstne vrtičkarice, karieristke,…” nam ne koristi ravno. 🤨😕

In, ko svoje pridajo še tiste “vzgojne” iz otroštva: “Kdo te bo takšno gledal?! Nihče te ne bo imel rad!!” – pa smo tam…

…pri treh račkah. 😁

Mislim, da bi sprejemali rezervacije za leto naprej. 😊😂

A lahko ti spizdiš prosim? hvala

ja,na nizozemskem to imajo. ta video sme tudi jaz videla.vasica za ostarele in dementne,in če zaidejo kam se v bistvu sploh ne zgubijo ker cela vasica je tako malo mestece in tud če zalutajo recimo v trgovino so tam prodajalke,ki imajo popisane vse prebivalce,in so zelo strenirane kako postopat k demenci. imajo tudi v vseh stavbah zdravila in kotiček kamor odpeljejo tiste ki zalutajo (pošta,trgovina,kino,kopališče..). Ja,to je na nizozemskem. Ampak nizozemska je bogata država. Na nizozemskem zapirajo zapore,ker samevajo. In na nizozemskem ne boš videl niti enega brezdomca,ker jih ni. Žal,pa to ni Slovenija.

glede tega ni tako slabo poskrbljeno za duševne bolnike v Polju. Vsako nedeljo dobijo tortico,ampak to so res veliki kosi,to mi je blo full všeč! konkreten kos ti dajo skor tri četrt torte. the best :)) Pol pa še ostane uni k ne pojejo (večinoma so zblojeni pa ne vejo da jih tortica čaka al pa si namišljajo da so debeli da majo dieto whatever). No,druga stvar je,da ima Polje svoj Fitness. komot greš vsak dan dol telovadit,se razgibavat. Edino shit je to,ker včasih tam zaidejo kakšni iz zaprtega oddelka za kriminal (tam kjer prestopnike zdravijo). In pol mi ta vredu se jih bojimo,jst sm se premislila. Jst nisem pol tam telovadla. Sem šla rajš na kofe. poleg tega so redne delavnice meditacije vsak dan in se jih moraš obvezno udeležit,res je super. imaš armaflex,v taki veliki dvorani smo bli ponavadi,zvočniki full HD Sound in zvoki morja,reke,potoček,ptički neprkeinjeno 2 uri meditaicje in te vodijo skozi to. Poleg vsega kar naštevam,pa tudi metode s sliko,glino. Baje zdaj planirajo gradit bazen in pa terapevtske masaže.

No,jaz sme bila hospitalizirana zaradi psihoze,ampak sem šla kasneje še 3x tja se “spočit”. ni blo nč narobe,ampak pasalo mi je.

te pa vprašam,a ni žalostno recimo ko praviš,da bi v trgovskih centrih take stvari mogli met,da je živlejnje tako,da ne more biti mirno že samo po sebi ampak hrepeniš po kotičku ki je uemtno namenjen mirni in uravnovešeni duši polne harmonije?
[/quote]

Hja, če odgovorim na zadnje tvoje vprašanje, ja in ne, je le en tak center, kje je ogromno ljudi ves čas. Sicer v Lj je Atlantis, samo tam točno to, kar si opisala, manjka. In take vasice za vse sorte ljudi.
Od malčkov do dnevnih centrov za starejše, do samo tistih, ki rabijo družbo, pogovor in delavnice, ki jih omenjaš. Lepota, umetnost, to je to.
Zaradi tega smo ljudje. To potrebujemo kot kruh in vodo, sonce in zrak.
Ter toplo besedo sočloveka, ki ga ne bo strah biti z nami tak, kot je in tudi nas sprejeti take, kot smo.
Eh, včasih je bila vaška lipa in vodnjak, danes pa nam to manjka.
Stik z naravo. Zato ima vsak doma vsaj rn micen del tega, svojega kužka.
No, v reali pa je nastal mon. Vdaj nekaj, čeprav virtuala. Vendar bi bilo lepše v reali, mar ne? Meni že.
Potem se greš v Polje malo pocerkljat. Tudi to je fajn.
Ostalo je pa treba najti kje drugje, Slovenija je lepa, če nisi nekje med kakšnim zidovjem.
Tale tema je vse lepša, vsaj zame. Naredili sta jo pa vidve lepšo, hvala.

A lahko ti spizdiš prosim? hvala
[/quote]
Zkaj jaz, saj ste bolniki falili forum, vaša reinkarnacij sodi na forum psihiatrija.😅

Pa od kje vraga se useknaci množite kot gobe po dežju? Pa vse že prpaleno do amena, eni z enim blodite drugi z drugim, tretji s tretjim.

Pomislim, vedno večkrat.
A počasi. Prehudo je bilo…

…se strinjam, vsekakor! Glede prostora za dušo vsakega od nas.
Čeprav sama vidim med bolnišnico in tem, kar vidve navajata, bistveno razliko le v stigmatizaciji.
Ker vse ostalo – prijetni ljudje, urejeno okolje ipd. – sem sama našla na ormoški psihiatriji. Poleg tega so domačini, Ormožanci to “svojo” bolnišnico tako sprejeli, da jim je popolnoma običajno, da je njihovo mesto ob sredah popoldne polno žensk s psihiatrije (takrat so prosti izhodi za ženske) in v četrtek popoldne moških pacientov.
Ormož je nasploh zelo prijazen, to so zame neki posebni ljudje, vsi sošolci, ki sem jih imela s tega konca, so bili… Ne vem, topli, prisrčni, gostoljubni… Skuliranci pač. 😊
Zato je tudi bolnišnica v tem okolju prijazna.

Le bistvena razlika je ali si bil na psihiatriji ali pa recimo “Pri treh račkah” 😁, kakor bi se lahko imenoval taki pomirjujoči plac, obvezno z vodo v bližini.

Če bi se ljudje znali pravi čas ustaviti, umiriti, umakniti, bi bil že čisto navaden, vsakdanji gozd velikokrat dovolj. Ampak…

Storilnostna naravnanost, potrošniška družba, prepričanje, da moramo biti “vzorne mame, dovolj zaslužiti, dobre gospodinje, izvrstne vrtičkarice, karieristke,…” nam ne koristi ravno. 🤨😕

In, ko svoje pridajo še tiste “vzgojne” iz otroštva: “Kdo te bo takšno gledal?! Nihče te ne bo imel rad!!” – pa smo tam…

…pri treh račkah. 😁

Mislim, da bi sprejemali rezervacije za leto naprej. 😊😂
[/quote]

Hehe, dobro si povedala. Tudi moški bi morali, s čim so obteženi, kaj bi jih razbremenilo.
Tri račke, hehe. Ravno danes sem brala o Ormožu, kako je to en prekrasen proszor s posebno prijaznimi ljudmi, ga moram obiskati.
Pravzaprav bi se morale ženske dobiti in podebatirati, tako, čisto neobvezno, po naše. To je včasih bolje, kot vse psihiatrije skupaj.
Čas za odklop in počitek, to je to, prav imaš, to potrebujemo vsi.
Oči se mi solzijo, se čez dan še kaj oglasim ali pa zvečer, če bo tema še gor.
Obema lahko noč, hvala za klepet in lepe sanje, se slišimo.😍

Hja, če odgovorim na zadnje tvoje vprašanje, ja in ne, je le en tak center, kje je ogromno ljudi ves čas. Sicer v Lj je Atlantis, samo tam točno to, kar si opisala, manjka. In take vasice za vse sorte ljudi.
Od malčkov do dnevnih centrov za starejše, do samo tistih, ki rabijo družbo, pogovor in delavnice, ki jih omenjaš. Lepota, umetnost, to je to.
Zaradi tega smo ljudje. To potrebujemo kot kruh in vodo, sonce in zrak.
Ter toplo besedo sočloveka, ki ga ne bo strah biti z nami tak, kot je in tudi nas sprejeti take, kot smo.
Eh, včasih je bila vaška lipa in vodnjak, danes pa nam to manjka.
Stik z naravo. Zato ima vsak doma vsaj rn micen del tega, svojega kužka.
No, v reali pa je nastal mon. Vdaj nekaj, čeprav virtuala. Vendar bi bilo lepše v reali, mar ne? Meni že.
Potem se greš v Polje malo pocerkljat. Tudi to je fajn.
Ostalo je pa treba najti kje drugje, Slovenija je lepa, če nisi nekje med kakšnim zidovjem.
Tale tema je vse lepša, vsaj zame. Naredili sta jo pa vidve lepšo, hvala.
[/quote]
Rabite lakoto in trdo delo za košček golega kruha in vodo, pa se bodo tudi betice začele pucat.

Tudi od mene lahko noč. 🌛

sladke sanje obema <3 lahko noč

ja,na nizozemskem to imajo. ta video sme tudi jaz videla.vasica za ostarele in dementne,in če zaidejo kam se v bistvu sploh ne zgubijo ker cela vasica je tako malo mestece in tud če zalutajo recimo v trgovino so tam prodajalke,ki imajo popisane vse prebivalce,in so zelo strenirane kako postopat k demenci. imajo tudi v vseh stavbah zdravila in kotiček kamor odpeljejo tiste ki zalutajo (pošta,trgovina,kino,kopališče..). Ja,to je na nizozemskem. Ampak nizozemska je bogata država. Na nizozemskem zapirajo zapore,ker samevajo. In na nizozemskem ne boš videl niti enega brezdomca,ker jih ni. Žal,pa to ni Slovenija.

glede tega ni tako slabo poskrbljeno za duševne bolnike v Polju. Vsako nedeljo dobijo tortico,ampak to so res veliki kosi,to mi je blo full všeč! konkreten kos ti dajo skor tri četrt torte. the best :)) Pol pa še ostane uni k ne pojejo (večinoma so zblojeni pa ne vejo da jih tortica čaka al pa si namišljajo da so debeli da majo dieto whatever). No,druga stvar je,da ima Polje svoj Fitness. komot greš vsak dan dol telovadit,se razgibavat. Edino shit je to,ker včasih tam zaidejo kakšni iz zaprtega oddelka za kriminal (tam kjer prestopnike zdravijo). In pol mi ta vredu se jih bojimo,jst sm se premislila. Jst nisem pol tam telovadla. Sem šla rajš na kofe. poleg tega so redne delavnice meditacije vsak dan in se jih moraš obvezno udeležit,res je super. imaš armaflex,v taki veliki dvorani smo bli ponavadi,zvočniki full HD Sound in zvoki morja,reke,potoček,ptički neprkeinjeno 2 uri meditaicje in te vodijo skozi to. Poleg vsega kar naštevam,pa tudi metode s sliko,glino. Baje zdaj planirajo gradit bazen in pa terapevtske masaže.

No,jaz sme bila hospitalizirana zaradi psihoze,ampak sem šla kasneje še 3x tja se “spočit”. ni blo nč narobe,ampak pasalo mi je.

te pa vprašam,a ni žalostno recimo ko praviš,da bi v trgovskih centrih take stvari mogli met,da je živlejnje tako,da ne more biti mirno že samo po sebi ampak hrepeniš po kotičku ki je uemtno namenjen mirni in uravnovešeni duši polne harmonije?
[/quote]

Bere se vas kot da ste poklicne bolnice, če razumete, kaj vam hočem povedati. Kot da je smisel vašega življenja vzdrževati status quo.

In mimogrede, Nizozemska ima preko 30 000 brezdomcev. Uradne ocene.

Če me sprašuješ, če še vedno jemljem antidepresive in antipsihotike – ja, jih, oboje. Če sem od njih odvisna – na to vprašanje bi težko odgovorila, najverjetneje sem. Pa ne zasvojena v smislu, da sem se nanje navadila – ker sem imela v treh letih nekaj zamenjav in zmanjšanj doz, pa nisem imela nobenih, res ČISTO NOBENIH odtegnitvenih simptomov – ampak odvisna zato, ker pri sebi in v svojem življenju še nisem naredila dovolj sprememb, da bi upala in/ali zmogla brez.

Ni mi jasno, od kod ljudem ideja, da si po teh tabletah otopel, pasiven, apatičen… Sama nisem nič od tega, (še vedno) sem preveč intenzivna. In končno lahko jokam, česar nisem mogla prej skoraj 30 let…

Ambulantno zdravljenje?
Ne, ni šlo.
Sem začela z ambulantnim, pa…
Preprosto – ni šlo.

Glede psihiatrične bolnišnice oz. hospitalizacije obstaja en moment, o katerem se skoraj ne govori, niti med hospitaliziranimi ne kaj veliko: po določenem času začneš v bolnišnici čutiti varnost. Noro, ja!! Tisto varnost, ki ti je manjkala ves čas prej in katere skrajna izguba te je pravzaprav pripeljala tja…
Po prvih vikend izhodih komaj čakaš, da se vrneš v bolnico, v tisto “varno okolje”.
Tega občutka sem se najprej ful prestrašila; kako pri hudiču se zdaj na psihiatriji počutim varno?!?!!
Potem pa mi je postalo jasno, da pravzaprav fantastično, da sem ta občutek sploh doživela, pa kjerkoli že. In, da če sem ga uspela za zidovi psihiatrije, ga bom sčasoma najbrž uspela tudi drugje…

In tako se je začelo pobiranje, sestavljanje, dviganje iz tistega prepada nemoči, groze, obupa.

Aja, sprašuješ, če se zavedam posledic, morebitnih stranskih učinkov kemije. Seveda se. Jetra, ledvice, dvojni vid,… Ohoho je tega!!!
Ampak brez tablet sem imela pritiska že 180/100 in pulza 140 do 160 v mirovanju. Levkocite konstantno povišane. Verjetno bi me kap. Ali pa bi si pomagala sama. Ker to ni bilo življenje, res ne!!!

Zdaj sem pač neki povprečni anksiozneš z nekaj fobijami.
In vsaki dan večkrat nasmejana do solz, navdušena pa spet kar naprej nad čem.

Danes recimo sem videla urejenega, izpravnega, registriranega Ami-ja 8. 😍Noro!!! Ustavila sem se z avtom, da sem ga pofotkala. Nisem ga videla že več let!!
Kakšni dijano še človek vidi, ampak spačka ali Amija, ne, to pa moraš imeti presneto srečo!! 🍀

In v kinu sem pogledala animirani film Čudežni park. V 3D varianti. 😊
Tudi to je bilo noro!!!! Mi pač nismo odraščali s 3D tehniko in mi je to še vedno fascinantno!

Pa na nebu sem videla tako čudovito mavrico, kot že doooolgo ne, čez celo obzorje se je razprostirala pred mano, ko sem se vračala iz kina, v vseh svojih resnično intenzivnih barvah, neprecenljivo!!! 🌈😍

In še veliko drobnih radosti samo danes. In vsaki dan! 😊

Takrat pa sem ves dan hodila po stanovanju gor in dol, po parketu se mi je drselo od potu, ki mi je kapljal s podplatov, bilo me je zverinsko strah, občutek, da sva v prostoru samo lev in jaz in ni izhoda in ga nikoli ne bo…

Ne le psihiatrične tablete, drek bi pojedla takrat, če bi mi nekdo rekel, da mi bo vsaj kanček olajšalo dan, vsaj trenutek.

Da bom še kdaj v kinu, pa takrat nisem upala niti upati.
[/quote]

Takih ljudi je pa malo. Res si čudovit/a človek. <3

Super je, da lahko na forumu vsak o vsem pove svoje mnenje, izkušnje stališča.

Se mi pa zdi, da ravno, ko gre za psihiatrično zdravljenje, po njem najbolj udrihajo tisti, ki nimajo ne znanja iz medicine ne izkušnje psihičnih motenj ali bolezni. Torej tisti, ki o zadevi nimajo pojma, samo mislijo, da vedo vse, ker se jim zdi, da so nekoč slišali govoriti sosedo o primeru sestrine svakinje in njenega mrzlega bratranca, kako slabo izkušnjo sta imela, ko sta menda babico peljala na obisk k njeni sosedi, ki je bila na psihiatriji…
Pa od sodelavkinega očeta prijatelj je imel sorodnika, ki…

Ne trdim, kako fantastično deluje pri nas psihiatrija. Ali kjerkoli.
In ne trdim, da je katastrofa!
Upam pa trditi, da zdravniki po svojih najboljših močeh, na osnovi znanj, ki so jim dostopna in v okviru možnosti, ki jih imajo, naredijo za paciente največ, kar lahko.
Enako, kot kardiologi, ginekologi, onkologi…
Vsaj večina od njih.

Zagotovo pa je v psihiatriji najmanj predvidljivega, zato je tudi izid najtežje napovedati. Sploh je verjetno najtežje predvidevati, koliko bo pacientu samemu uspelo začeti gore premikati…

Kot že rečeno zgoraj, nič v življenju ni črno belo.

V vseh režimih in prej in sedaj se da izrabljat psihiatrijo kot podaljšano roko oblasti in strpat noter tiste, ki bi lahko škodovali z izjavami, s čimerkoli. Ker na Goli otok se vseh ni dalo odpeljat. Sedaj pa tudi kar kakšenkrat nafilajo in evidentirajo kot psihiatrične bolnike takšne, ki ne pašejo čist tja zraven kamor bi radi.
In mnogoterih ne rešijo zdravila in dohtarji ki so kaksenkrat večji pacientje in potrebni pomoči, ampak čist druge reči.

Janez Rugelj, zakaj uspeh pri njem. Prvič, nobene kemije ni podpiral. Drugič, ljudem s težavam je postavil skupinsko ogledalo in zapustiti so morali cono udobja. Branje namenske literature, pisanje povzetka dneva itd. Cena, mesec dni okvirno 50 eurov, bolj simbolična. Večinoma alkoholiki.

Kar se pa psihiatričnik stanj tiče, se pa ogromno preveč posega po kemiji. Tu ne mislim, kot je kolegica zgoraj lepo opisala izkušnjo. Mislim na ogromno primerov, kjer stanja niso tako neznosna in bi ljudje rabili odprte in iskrene pogovore, NE pa kemije.

Sedaj je že na trgu COM cbd konoplja, katera dobro pomaga pri teh stanjih. Poleg se uporablja Bela omela, kajti ona deluje na hormonske žleze, ščitnica, slinavka in podobno. Skupaj so odlični rezultati. Seveda so pa tudi potrebni pogovori, da se poiše iz kot izvira stanje in da se ti obrazci spremenijo in uredijo.

Kolikor razumem si ti samega sebe postavilo kot merilo normalnosti?

Večkrat in prevečkrat vzdigavate tega Ruglja v višave. Sploh ni bil toliko uspešen,kolikor se Vam zdi in sploh ni bil noben genialec. In to,zdaj ko se ni,se z vsakim desetletjim bolj kaže..

1.Prvič,on je zbiral paciente ne ki so bili borci ampak v bistvu taki za katere je presodil da sodovolj močni da se pozdravijo. In to ne zato,ker kao s emoraš “borit”,ampak na splošno v naravi velja selekcija,tudi ob kotitvi preživijo samo najmočnejši mladiči in tudi v človeštvu preživijo alfa samci in samice lažje in bolje na vseh področij. To je en kurac njegovo “lječenje”,tudi jaz bi lahko zbrala nekoga z gripo in predpostavljala in želela da je 30 str,brez kroničnih bolezni,zdrav in v telesni pripravljenosti,cepljen kot otrok proti vsemu in pacient ki e velik borec. Hjooj,kot po maslu bi mahala z rezulati,poglejte,dala sme mu navodila ležat,pit brezov čaj,vsak dan 10 obkladov na glavo in na prsa,zahtevala sme poročila če je pojedel prehranske dodatke vsak dan ob treh,poglejte ga zdaj GRIPO (po možnosti ptičjo NH1) je prebolel. Jaz sme najboljši zdrvanik. Toliko o tem!

2. drugič,seveda jih je ozdravil,ker še nikoli v življenju nisem slišala da bi kdo izpodbijal moč volje. Volja,je v bistvu moč psihe. Stanje duha. In z voljo se premika gore. Če dodamo,kar sme zgoraj pisala,že v prejšnjih postih,tako psihoterapija,alternativna medicina,pogovori in meditacije kot farmakološki pristop (tablete) oboje kaže na iste rezultate. Ponavadi zdravila imajo celo boljšo statistiko. In seveda,dobil je ljudi z nenormalno polno volje,dobre izbirke borbenih ljudi ki so že imeli dobre genske predpostavke tudi mentalne in on je lepo dodal svoje znanje “psihologije” in “psihiatrije” in voila. rezultati so bili tu. On je tudi zahteval da se vplete cela družina,kao vsi ploskali kakšn dobr dohtar je,v bistvu to ni nič nenavadnega. Ko se nekaj odločiš,pa naj si bo nova službena kariera,športni dosežki,ali premagovanje odvisnosti največji uspeh bo če te bodo vsi podpirali! logično!

3.tretjič,ko omenjaš smolo in marihuano v medicini. Kdor se spozna,medicina že dolgo priznava marihuano v zdravilne namene,samo ne da se še povsod dobit prečiščeno marihuano v zdravtsvene namene. Ta olja in vse to,niso vsa očiščena THCja,in oh ko bi ti vedel koliko ljudem prav pride ta izgovor da je trava zdrava da lahko jointkajo in pušijo. Sama marihuana s thcjem pa je za duševne bolnike izjemno nevarno. Saj povzroča dodatno psihoze. Če se že šetaš med forumi,poglej si forum odvisnikov,kakšne psihoze in zgube spomina imajo po zelo dolgem in pretiranem konzumiranju trave.