Ali so lahko moški in ženske prijatelji?
Naslovno vprašanje je bilo “Ali so lahko moški in ženske prijatelji?”. Jaz sem nanj odgovorila. Ti?
Pomisleki, taki ali drugačni, tvoji ali tuji, pa so lahko vedno znova ovira pri vzpostavljanju medsebojnih odnosov. Na svoje lahko vplivaš, na tuje ne. Ni pa fino, če sčasoma ponotranjiš tuje strahove.
[/quote]
No saj, če mešaš v tole temo incest, potem res verjamem, da ne dojameš pomislekov… Pa verjetno tudi ne vidiš tistih, ki bi radi kaj več. Tudi prav 🙂
Kaj pa ti vidiš v “nabrisanju” slabega?
Absolutno nič. Ampak to so potem že ‘friends with benefits’ ;D
Kaj pa jeto prijatelj?
Recimo v srednjih letih in kasneje?
Hmm, zame je prijatelj recimo nekdo, ki ga pokličeš na kavo ali pivo po službi. Je prvi, ki ga pokličeš ko se ti zgodi nekaj dobrega, ali nekaj slabega. Nekdo, ki te z veseljem pride iskat ob 3eh zjutraj v oddaljeno gostilno po silvestrovanju. Nekdo pri komer lahko prespiš ali s komer lahko pogledaš film med vikendom, in ki ve, kdaj imaš rojstni dan ter si zapomni, da ne maraš rozin v šmornu. Nekdo, ki te brani, čeprav ve, da si kriv. Nekdo, ki mu zaupaš karkoli in on tebi, in ki ti pove, da ti smrdi majica ali imaš zadah.
Recimo.
Moški in ženska ne moreta biti tesna prijatelja, ker se slej ko prej med njima zaplete.
Predvsem moški, ki si izbirajo všečne prijateljice, zmeraj želijo, da bi se z njimi dali dol. In če je tak moški v razmerju v katerem škriplje, se slej ko prej z prijateljico zapleteta.
Ženske pamet v roke in nikakor dovolit svojim moškim tesnih prijateljic. Poudarjam tesnih!
Za vaju ne vem, ampak jaz stojim za svojim prijateljem, tudi ko je krivda popolnoma njegova.
Brez obotavljanja ali pomislekov mi niti na misel ne pade kaj drugega.
Pa če sem zato sostorilec, pomagač ali pa drek. In nič manj ne pričakujem od svojih prijateljev.
Karkoli drugega odpade od moje definicije prijatelja in si takih prijateljev ne želim.
Moj nick nima nobene zveze z mojo osebnostjo ali katerokoli osebo. Je zgolj tretja beseda, ki mi je padla na pamet in ni bila zasedena 😀
Da pa odgovorim na vprašanje pa ja, brez obotavljanja bi branil tudi Adolfa Hitlerja, če bi ga smatral za prijatelja – za pravega prijatelja. Ker v trenutku, ko bi mu obrnil hrbet, bi najino prijateljstvo izginilo. Ne samo to, da ne bi bila več prijatelja, ampak bi bil izdajalec, kar je v moji knjigi hujše kot sovražnik. Pač moje mnenje.
Čisto smo zašli s teme, ampak..
tudi morala je lepa vrednota, ampak zame je prijateljstvo načeloma pomembnejše kot morala, resnica, čast, varnost, zakoni, udobje, denar, itd.
Načeloma pravim zaradi tega, ker vse ima svoje meje. Če je določeno dejanje prijatelja nesprejemljivo, kot na primer umor, ali kaj jaz vem, posilstvo oz. karkoli že je nesprejemljivo za vsakega posameznika, potem pa se strinjam, da lahko morala tudi prevlada nad prijateljstvom.
Drugače pa lahko rečem celo, da nekatera prijateljstva so neprecenljiva.
Nad prijateljstvom je mogoče samo družina, pa še to ne v vseh primerih.
Še enkrat – zgolj moje mnenje. Drugače pa iztočnica za novo temo.
prijatelj je tisti, ki vedno ponudi ramo da se lahko zjokam ker imam tako groznega moža in tisti ki mu ni težko me pohvalit, dat kakšen kompliment, me razumet… , skratka vse tisto kar mi je pomembno pa doma ne dobim. ampak seksam pa z možem, ne s prijateljem.
[/quote]
Odlično napisano! Problem je samo v tem ker moški frendi samo čakajo ko sokoli , da bodo objokano ramo izkoristli za potencialni fukk…patetično do konca…
Vidim. Kar je nakako žalostno.
In prav imaš, samo taki ljudje, enaki, se gremo lahko to. Celo beseda obstaja za to – lojalnost oz. zvestoba. Da se razumemo, zvestoba je vrednota, ne slabost.
[/quote]
Citirano;
To je zelo vprašljivo.
Lojalnost… je vrednota, če je usmerjena v vredno osebnost. Npr. lojalnost Hitlerju – ali pa npr. množičnemu morilcu – pa (zame) nikakor ni vrednota, pač pa neumnost.
Torej poanta – taka vrednota je zelo relativna stvar.