Ali so lahko moški in ženske prijatelji?
Čisto smo zašli s teme, ampak..
tudi morala je lepa vrednota, ampak zame je prijateljstvo načeloma pomembnejše kot morala, resnica, čast, varnost, zakoni, udobje, denar, itd.
Načeloma pravim zaradi tega, ker vse ima svoje meje. Če je določeno dejanje prijatelja nesprejemljivo, kot na primer umor, ali kaj jaz vem, posilstvo oz. karkoli že je nesprejemljivo za vsakega posameznika, potem pa se strinjam, da lahko morala tudi prevlada nad prijateljstvom.
Drugače pa lahko rečem celo, da nekatera prijateljstva so neprecenljiva.
Nad prijateljstvom je mogoče samo družina, pa še to ne v vseh primerih.
Še enkrat – zgolj moje mnenje. Drugače pa iztočnica za novo temo.
[/quote]
Ja,saj. s tem se pa strinjam.
Zvečer napišem še kaj o moško-ženskem prijateljstvu. (Po moje) Je možno in tudi dobro deluje – a pod določenimi pogoji. Kar povprek in z vsakim/vsako že ne gre.
prijatelj je tisti, ki vedno ponudi ramo da se lahko zjokam ker imam tako groznega moža in tisti ki mu ni težko me pohvalit, dat kakšen kompliment, me razumet… , skratka vse tisto kar mi je pomembno pa doma ne dobim. ampak seksam pa z možem, ne s prijateljem.
[/quote]
Zakaj pa se z gnilimi nesposobnimi moškimi poročaš in seksaš?
Odlično napisano! Problem je samo v tem ker moški frendi samo čakajo ko sokoli , da bodo objokano ramo izkoristli za potencialni fukk…patetično do konca…
[/quote]
Prijatelje imata zato, da vama dajo vse tisto kar doma ne dobita? Zakaj si ne poiščete partnerjev, ki bi vama dali vse kar rabita? Mislim razmišljata z glavo!
Prijatelje imata zato, da vama dajo vse tisto kar doma ne dobita? Zakaj si ne poiščete partnerjev, ki bi vama dali vse kar rabita? Mislim razmišljata z glavo!
[/quote]
Ti govoriš o men? Kje sem pa napisal da ponujam ramo al pa da rabim frendico za jokat??? Nič od tega ni….ko sem samski, niti nočem poslušat jamranja, ko sem pa v vezi, je pa bejba moja frendica hkrati…če seveda hoče bit…marskater partner ne prenese resnice oz kritiziranja in zato folk stresa gnev pri frendih…in obratno…če ima nekdo partnerja ki ga ne razume, ima za to frenda…
To temo sva enkrat obdelovala z starejšim gospodom, ki je bil v mladih letih hud plejboj. Povedala sem, da imam kar nekaj moških prijateljev in je rekel; ja, vi veste kaj mislite vi, ne veste pa kaj se njim podi po glavi:-) Verjetno pri prijateljstvu ne sme biti fizične privlačnosti. Sem pa res imela primer, ko sva z dobrim prijateljem, ki se poznava že več kot pol življenja, debatirala v prijetni atmosferi in naenkrat dobi idejo o božanju. Poskusila sem obrnit na hec, ampak bilo mi je res neprijetno, razmišljala sem, ali je bil kozarec vina preveč, ali sem dajala kakšne napačne znake. Po tistem se nekaj časa nisva družila, ko je imel rojstni dan, sem ga poklicala, sva se dobila, nihče pa ni nikoli več tega omenil. Po moje da, če enkrat prestopiš mejo prijateljstva, nikoli nisi več na istem, ker je vedno en razočaran. Mislim na pravo prijateljstvo, ne občasna pijačka z neobveznim čvekom. To je možno tudi z bivšimi partnerji, če je preteklost razčiščena.
Ti govoriš o men? Kje sem pa napisal da ponujam ramo al pa da rabim frendico za jokat??? Nič od tega ni….ko sem samski, niti nočem poslušat jamranja, ko sem pa v vezi, je pa bejba moja frendica hkrati…če seveda hoče bit…marskater partner ne prenese resnice oz kritiziranja in zato folk stresa gnev pri frendih…in obratno…če ima nekdo partnerja ki ga ne razume, ima za to frenda…
[/quote]
Pod post prijatelj prijateljici si napisal odlično napisano, iz tega sem sklepal, da se strinjaš z napisanim, ampak zdaj berem, da se ne strinjaš.
To temo sva enkrat obdelovala z starejšim gospodom, ki je bil v mladih letih hud plejboj. Povedala sem, da imam kar nekaj moških prijateljev in je rekel; ja, vi veste kaj mislite vi, ne veste pa kaj se njim podi po glavi:-) Verjetno pri prijateljstvu ne sme biti fizične privlačnosti. Sem pa res imela primer, ko sva z dobrim prijateljem, ki se poznava že več kot pol življenja, debatirala v prijetni atmosferi in naenkrat dobi idejo o božanju. Poskusila sem obrnit na hec, ampak bilo mi je res neprijetno, razmišljala sem, ali je bil kozarec vina preveč, ali sem dajala kakšne napačne znake. Po tistem se nekaj časa nisva družila, ko je imel rojstni dan, sem ga poklicala, sva se dobila, nihče pa ni nikoli več tega omenil. Po moje da, če enkrat prestopiš mejo prijateljstva, nikoli nisi več na istem, ker je vedno en razočaran. Mislim na pravo prijateljstvo, ne občasna pijačka z neobveznim čvekom. To je možno tudi z bivšimi partnerji, če je preteklost razčiščena.
[/quote]
Razćiščena ni nikol…vedno en potegne takratko, čeprav gresta lahko sporazumno narazen…en je vedno razočaran, jezen itd, drugemu je pa itak vseeno , ker mu je vse dol padlo, ker moral naredit konc…večina tistih ki so potegnili takratko, rine nazaj na vse možne načine…
Z nobeno bivšo nimam stikov…je pa tud res , da sem bil vsakič jst tisti ki je moral naredit konc in sem jim dal jasno vedet da nimajo več šans za karkoli, tud če bi hotle…pa HB niso…
Moj moto: če pljunem, ne bom nazaj svoj pljunk požrl…če sem ji v glavo zmetal vse možno, od A do prasicee, potem je jasno da s prasicoo ne mislim bit…marsikdo pa to prakticira…dober tek!
To je največja težava. Razmišljanje s spodnjo glavo.
Zmeraj pravim, ženske tipom ne dovolit tesne prijateljice! Če je z vami, ne rab nje! Če rab njo, ne rabi vas! A se odloči za vas ali za njo in bo vse takoj razjasnjeno.
[/quote]
Podpis! Takoj partnerju postavit vprašanje ali ona ali jaz in se razjasni vse. Pri takojšnjemu razčiščeno bi bilo veliko manj pretočnih solz zaradi “prijateljic”, ki to niso.
Ja, lahko so prijatelji, če imajo skupne hobije in interese in jim je družba teh ljudi res draga in pomembna,
Če je ženska moškemu ok, jo bo verjetno želel ˝nabrisati˝. Če se ona strinja s tem, tudi ni nič narobe in sta lahko prijatelja naprej. Če ji ni, ga bo prijazno zavrnila in če sta res prijatelja, ji on tega ne bo zameril. Lahko je tudi obratno.
Jaz sem bila in sem v več takšnih prijateljskih razmerjih. V enega takšnega možakarja sem bila pred leti kar pošteno zatreskana, pa sem bila modro tiho o tem in sem čakala, da me mine. Ker mi je bilo racionalno zelo jasno, da ni primeren partner zame. In me je minilo. Je pa čudovita družba, pozitivec, ki nabije z energijo. In bila sem v obratni situaciji. Začela sva z enim vezo, on se je zaljubil, jaz ne. Razšla sva se kot partnerja, nekaj časa še ohranila seksualni odnos, ker je bil seks res vrhunski, sčasoma pa se je to prelevilo v lepo prijateljstvo.
Skratka mislim, da se da, če so vpleteni toliko močni in zreli, da seksualnih predlogov ali zavrnitev ne vzamejo kot žalitev. Verjetno pa to ne gre pri ljudjeh, ki so precej konzervativni in se spustijo v seksualna razmerja samo pod pogojem, ko so res zaljubljeni ali pričakujejo iz tega resno zvezo. S tem ni čisto nič narobe, samo če se najdeta dva z različnimi vrednotami in pričakovanji, bo pač slej ko prej počilo.
Razćiščena ni nikol…vedno en potegne takratko, čeprav gresta lahko sporazumno narazen…en je vedno razočaran, jezen itd, drugemu je pa itak vseeno , ker mu je vse dol padlo, ker moral naredit konc…večina tistih ki so potegnili takratko, rine nazaj na vse možne načine…
Z nobeno bivšo nimam stikov…je pa tud res , da sem bil vsakič jst tisti ki je moral naredit konc in sem jim dal jasno vedet da nimajo več šans za karkoli, tud če bi hotle…pa HB niso…
Moj moto: če pljunem, ne bom nazaj svoj pljunk požrl…če sem ji v glavo zmetal vse možno, od A do prasicee, potem je jasno da s prasicoo ne mislim bit…marsikdo pa to prakticira…dober tek!
[/quote]
Poznam primer, ko sta bivša zakonca v dobih odnosih, oba sta v novih srečnih zvezah, pb. enkrat mesečno grejo vsi stirje skupaj kaj pojest.
Včasih sem bila prepričana da lahko, toda izkušnje pravijo drugače. Včasih sem imela veliko raje moško družbo, čvek in zabave, ampak vedno bolj se družim z ženskami, ker vidim da res potem nastanejo z moške strani neka pričakovanja. Res škoda, rada se družim in zabavam zaradi druženja samega, ne pa zaradi potencialnega seksa. Ena velika žalostna razbita iluzija.;(