Iz tistega kupa, ki gre za preseravanje od jaht, do eksluizvnih potovanj, do nalaganja kupov denarja v davčne oaze. Pa iz tistega kupa, ko bi se žlahto podrepnikov v državni birokraciji, ki jim skozi zakonodajo pomagajo zlorabljat in državno meglomešalstvo zmanjšalo na minimum.
[/quote]

Nevem kake vodovodarje ti najemaš, ampak jaz jih ne poznam dosti z jahtami in ekskluzivinimi potovanji in davčnimi oazami, pa da delajo v državni birokraciji.

Je pa res, da bi vsem tem pasalo imeti 6 urni delavnik, da bi imeli več časa za vse to.

Zgoraj imaš primer s tremi vodovodarji, pa mi tam razloži kako jim rata.
[/quote]
Sem odgovoril. Si mentalno zaostal ali kaj?

Sem odgovoril. Si mentalno zaostal ali kaj?
[/quote]

V šestih uraj je narejeno točno 1/4 manj kot zdaj. Torej v primeru zgoraj, ena stranka manj. In tudi denarja pride 1/4 manj.

V šestih uraj je narejeno točno 1/4 manj kot zdaj. Torej v primeru zgoraj, ena stranka manj. In tudi denarja pride 1/4 manj.
[/quote]

Produktivnost je ob 6 urnem bistveno višja, obdavčitev (iz razlogov, ki sem jih navedel) pa nižja.
Torej tehnično je to izvedljivo, potreben je “zgolj” družbeni konsenz, za katerega je pa pogoj zrelost družbe. Torej se v Sloveniji nimamo česa bati… 😉

Produktivnost je ob 6 urnem bistveno višja, obdavčitev (iz razlogov, ki sem jih navedel) pa nižja.
Torej tehnično je to izvedljivo, potreben je “zgolj” družbeni konsenz, za katerega je pa pogoj zrelost družbe. Torej se v Sloveniji nimamo česa bati… 😉
[/quote]

Torej praviš, da privatnik, vodovodar, ki zdaj podela 4 stranke v osmih urah (2 ure na stranko), bi potem (pri 6 urnem delavniku) porabil samo 1.5 ure za iste te štiri stranke?

Torej praviš, da privatnik, vodovodar, ki zdaj podela 4 stranke v osmih urah (2 ure na stranko), bi potem (pri 6 urnem delavniku) porabil samo 1.5 ure za iste te štiri stranke?
[/quote]

Kaj imaš ti s temi vodovodarji? 😉
Produktivnost 6 urnega delovnika se v preseku ne bo bistveno razlikovala od 8 urnega. Zaposlenih bo bistveno več, posledično bo manj socialnih transferjev, na račun višje zaposlenosti bo pobranih več davkov, stopnja obdavčitve se lahko zniža.
Kaj tu ni jasno?

V šestih uraj je narejeno točno 1/4 manj kot zdaj. Torej v primeru zgoraj, ena stranka manj. In tudi denarja pride 1/4 manj.
[/quote]

Ne, ni res.

Sploh pri fizičnem delu je to zelo opazno. Ne moreš enako močno 8 ur vihteti dleta in kladiva kot to počneš 6 ur.

V osemurnem delovniku obrtnika je vedno kar nekaj minut namenjenih počitku, pogovoru, usklajevanju ipd.

Še en primer iz MON-ovskih debat nedolgo tega: nekateri diskontni trgovci imajo večino trgovcev zaposlenih za 5 ali 6 ur ter z občasnimi nadurami. V tem času oddelajo na polno, praktično brez počitka, za plačilo, enako ali celo višjo od trgovcev v konkurenčnih verigah, ki delajo polne delavnike (plus nadure).
Te trgovske verige so zelo dobro proučili prednosti in slabosti zaposlovanja za krajši delovni čas. Daljši delovnik ne pomeni večjega efekta delavca, saj del daljšega delovnika delavec enostavno ni več dovolj učinkovit. Naš organizem pač tega ne zmore.

se popolnoma strinjam. zato bom v svoji firmi uvedel 24urni delovnik, saj imajo moji zaposleni vso pravico delat 24 ur dnevno za minimalca. celo vzpodbujal jih bom k temu da to pravico izkoristijo. dobrota in požrtvovalnost nas delo dajalcev je neizmerna, vendar nas ta lenuharska družba konstantno daje v nič.

Kaj imaš ti s temi vodovodarji? 😉
Produktivnost 6 urnega delovnika se v preseku ne bo bistveno razlikovala od 8 urnega. Zaposlenih bo bistveno več, posledično bo manj socialnih transferjev, na račun višje zaposlenosti bo pobranih več davkov, stopnja obdavčitve se lahko zniža.
Kaj tu ni jasno?
[/quote]

Če je nekdo enako efektiven v 8 ali 6 urah, š na račun njegovega krajšega delovnika ne bo povečala zaposljivost drugih, trenutno brezposelnih.
Bo pa takšen delavec verjetno bolj motoviran, bolj spočit, zato manj bolniško odsoten in zato bolj kvalitetno delal.
In v prostem času bo več lahko zapravil za interesne dejavnosti. To pa lahko pomeni zaposlitev drugih, a na drugih področjih.

V zaposlitvah, kjer je pomembno, da je nekdo prisoten neprestano na delovnih mestih, pa se seveda s krajšim delovnikom poveča število zaposlenih, če se seveda obstoječih ne izkorišča z nadurami.

Če je nekdo enako efektiven v 8 ali 6 urah, š na račun njegovega krajšega delovnika ne bo povečala zaposljivost drugih, trenutno brezposelnih.
Bo pa takšen delavec verjetno bolj motoviran, bolj spočit, zato manj bolniško odsoten in zato bolj kvalitetno delal.
In v prostem času bo več lahko zapravil za interesne dejavnosti. To pa lahko pomeni zaposlitev drugih, a na drugih področjih.

V zaposlitvah, kjer je pomembno, da je nekdo prisoten neprestano na delovnih mestih, pa se seveda s krajšim delovnikom poveča število zaposlenih, če se seveda obstoječih ne izkorišča z nadurami.
[/quote]

Seveda, na račun merjene produktivnost v proizvodnji (na primer v tovarnah) ob višji produktivnosti ne moreš pričakovati višje stopnje zaposlenosti, pač pa v storitveni dejavnosti – ki je mimogrede prihodnost zaposlitve v avtomatizirani in robotizirani družbi. Zahodne družbe že zdaj zaposlujejo cca 60{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} delovne sile v storitvenih in ne proizvodnih dejavnostih in ta procent se bo s časom (in robotizacijo proizvodnje) le povečeval. Veliko storitvenih dejavnosti ima delovni čas 24/7 (zdravstvo, podporne službe vseh vrst…) in tu bi krajšanje delovnega časa dejansko pomenilo višjo zaposlenost.

A če zapremo ob nedeljah, a lahko odpustimo eno sedmino prodajalk?

In zakaj so prodajalke več vredne od vseh ostalih delavcev? Saj tudi kelnar v kranjski gori ali pa portorožu more delat, zato, da gre lahko prodajalka na izlet tam, a on tudi ne šteje?
[/quote]

ostanejo naj da jim ne bo treba prit eno uro prej na delo in pozem še eno ostajat, seveda neplačano. tisti ki rabi 7 kil kruha na teden jih bo toliko tudi kupil pa če je v nedeljo odprto ali ne. a ja, ti bi rado da zapravljajo več kot je treba da jim boš potem lahko pametovalo o šparanju in zapravljanju preko svojih zmožnosti ko bojo jamrali da so zapufani in brez denarja

Kaj imaš ti s temi vodovodarji? 😉
Produktivnost 6 urnega delovnika se v preseku ne bo bistveno razlikovala od 8 urnega. Zaposlenih bo bistveno več, posledično bo manj socialnih transferjev, na račun višje zaposlenosti bo pobranih več davkov, stopnja obdavčitve se lahko zniža.
Kaj tu ni jasno?
[/quote]

Nočeš vodovodarjev?

Okej, imaš družinsko samopostrežno trgovino, odprto 24 ur na dan. Imaš mati in dve hčerke, ki tam delajo, vsaka po 8 ur na dan. In z dobičkom ravno pokrijejo tri plače, torej (recimo) 3x 2000eur bruto bruto.

Pride

Torej rabijo najet dodatno prodajalko. Prodaja pa ostane ista (ker efektivno prodajalka na blagajni ne upliva na samo količino prodaje).

In si spet v situaciji, da prve tri dobijo 2000eur, četrta nič. Ali pa vsaka od njih po 1500. Ali pa da država časti vsaki od njih po 500eur?

(cifre so izmišljene za lažje računanje)

Torej, od kje plača za četrto prodajalko?

Imaš vodovodarsko firmo doo, oče in dva sina. Zdaj delajo 8 ur na dan, vsak podela po 4 stranke na dan, in ven dobijo denarja za recimo 2000eur bruto bruto plače za vsakega od njih.

Potem “država skrajša” čas na 6 ur, vsak podela samo še 3 stranke na dan, torej ven pride za 1500eur bruto bruto za plače.

Zdaj imaš tri možnosti:
-dvignejo ceno za 1/4 (in stranke plačujejo 1/4 več za vse storitve, posledično so na istem, kot če bi imeli 1/4 manj plače… no tehnično še manj, ker gre tudi davek za 1/4 gor)
-si znižajo plačo za 1/4 (kar ti praviš, da si ne)
-država jim šenka 500eur razlike (hahahaha)
[/quote]

pri stranki se zadrzimo pol ure obracunamo pa celo in še ves tisti cajt ko med malco visimo v oštariji. jamrat je pa treba da nas kdo ne pogrunta

Eh, brez veze razlagat, če ste tupoglavci. Le lako je lahko bila pred “drugo Švico”, ki jo imamo danes, plača manjši del stroška in so bile plače poštene, danes pa to ni več možno. In v Evrpoi in svetu je enako . Začelo se je s prvo selitvijo firme na tuje zaradi poceni delovne sile, kasneje pa še z uvedbo vse ekonmske mašinerije in marketinga ter lobiranja in skoorumpirane politike, ki sproti prilagaja zakonodajo poterebam požrešnoti, ker požrešnost nima meja, ne? Ovce boste se pa tako podredile in med sabo grizle, to so vedeli, da boste. Drugače bi pred selitvijo prve firme kjerkoli, rekla država , seli vse skupaj s sabo, če hočeš poceni delovno silo in se v celoti znajdi od tam brez nas in potem uvažaj k nam če želiš in boš za to plačal carino.
[/quote]

Pred drugo švico so bili tuji krediti, kavbojke iz trsta, in kava ter prašek iz gradca… ker nič od tega se očitno ni dalo delati tukaj, ker se ni hotlo izkoriščat delavcev?

Na srečo so se tuji krediti kmalu končali, in smo nehali z temi neumnostmi.

ostanejo naj da jim ne bo treba prit eno uro prej na delo in pozem še eno ostajat, seveda neplačano. tisti ki rabi 7 kil kruha na teden jih bo toliko tudi kupil pa če je v nedeljo odprto ali ne. a ja, ti bi rado da zapravljajo več kot je treba da jim boš potem lahko pametovalo o šparanju in zapravljanju preko svojih zmožnosti ko bojo jamrali da so zapufani in brez denarja
[/quote]

A lahko potem podražimo kruh za 1/7, da bo še za njihove plače?

Nočeš vodovodarjev?

Okej, imaš družinsko samopostrežno trgovino, odprto 24 ur na dan. Imaš mati in dve hčerke, ki tam delajo, vsaka po 8 ur na dan. In z dobičkom ravno pokrijejo tri plače, torej (recimo) 3x 2000eur bruto bruto.

Pride

Torej rabijo najet dodatno prodajalko. Prodaja pa ostane ista (ker efektivno prodajalka na blagajni ne upliva na samo količino prodaje).

In si spet v situaciji, da prve tri dobijo 2000eur, četrta nič. Ali pa vsaka od njih po 1500. Ali pa da država časti vsaki od njih po 500eur?

(cifre so izmišljene za lažje računanje)

Torej, od kje plača za četrto prodajalko?
[/quote]

Sem ti lepo povedal, da lahko država zadeve regulira z nižjo obdavčitvijo – ker ima na drugi strani višjo zaposlenost, več davčnega priliva in manj socialnih transferjev. Ti pa še kar goniš eno in isto.

In kaj misliš, da je 8 urni delovnik od boga določen, za veke vekomaj? Če si delavci v začetku 20. stoletja ne bi izborili 8 urnega delovnika (ki se ga marsikje še zdaj ne spoštuje), bi še sedaj garali 10 ali 12 ur na dan, vsak dan v tednu, za kruh in vodo. Ob današnji razvitosti proizvodnih sredstev, trga, tehnologije, avtomatizacije in informatike, bi lahko bil delovni čas še bistveno krajši od 6 ur, ampak je zaradi kratkoročnih egoističnih interesov in pogoltnosti lastnikov kapitala (v spregi s politiko), ki seveda ne gledajo na družbeno ampak zgolj lastno prosperiteto, vsak poskus krajšanja delovnega časa ali izboljšanja materialnega stanja delavcev zatrt že v kali.

A lahko potem podražimo kruh za 1/7, da bo še za njihove plače?
[/quote]

ti predstavljaš lep argument da bi se moralo doo spremeniti v dod – delodajalec z omejenim dojemanjem. zakaj bi bilo treba podražiti če sem že napisal da bi prodal enako kolicino kruha? in drugič zakaj bi moral v slovenskem sparu bit kruh dražji kot v avstrijskem ljer je ob nefeljah zaprto, imajo vec zaposlenih na poslovalnico in višje plače za enako dm, kar ne glefe na razmerje bruto neto predstavlja višji strošek dela? poleg tega pa imajo še bolj rigorozno delovno zakonodajo, ki jo celo izvajajo?

a ja, lahko se zmanjša tudi požrtnost po dobičku pa bo tudi nekaj prispevalo k plačam

Vem vem, mi je vse janso, le da jaz se tistih časov spomnim, ti imaš toliko oprano glavo, da se niti ne moreš, če tudi si živelo tkrat. Ker takrat je recimo komot cela družina živela od ene plače, danes pa večina ljudi težko preživi, eden sam z plačo čez mesec in pri tem kofe ali prašek ne igrata bistvene vloge.

In saj pravim, dokler med sabo temujete in se žrete, kdo od vas bo najmanj vreden. bo pač čedalje slabše in človek se vpraša kje imate tisto mejo, ko boste videli, da tako ne zmorete več in da iamte od tega le samo slabo, nič dobrega, če jo sploh imate.

Ker jaz te, ki se turbo bogatijo čisto razumem, jim je pa bila dana možnost in to lahko najenostavneje primerjam z zbirateljstvom, vedno hočeš še več, ker te potegne in zasvoji. Sploh ni vprašanje ali potrebuješ še več moči in denarja, ampak edino povečevanje obojega te še zadovolji, nič drugega.
[/quote]

Seveda težko preživi.. dva avta, internet, kabelska tv, trije telefoni… to je par jurjev na leto

Pa živeli so doma, brez najemnin, hiše so zidali po 15 let sami.

Zdaj se tudi da tako, brez problema, samo odpovedat se je treba 30letom razvoja

Dobro dobro, saj nima veze, ker boš težko kaj razumel.

Druga stvar, ki je danes, da si ne predstavljam, da lahko še recimo dvajset, trideset let sploh obstaja držva in sistem, kjer je večina prihodka iz poplave trgovin in pa tako obsežna javna in državna uprava, ter vse sorte državnega meglomešalstva v raznih inštuituh in uradih, ki so sami sebi namen in represiji nad ljudmi in pa megalomanskega šolstva, ki daje fiktivno izobrazbo.

Ker roko na srce vsak delavec, ki konkretno proivaja, zagotovo zagotovi vsaj davkratno svojo plačo tistemu v fiktivnem delu v zgoraj omenjenih, sam dobi pa miloščino, s katero ne more preživet.
[/quote]

Ja, strinjam se, javni sektor treba zmanjšat na minimum.

Privatne zadeve (tudi inštitute, šole, ipd “fiktivne” zadeve) pa treba pustit pri miru (dokler se financirajo sami, in ne s strani države).

Dobro dobro, saj nima veze, ker boš težko kaj razumel.

Druga stvar, ki je danes, da si ne predstavljam, da lahko še recimo dvajset, trideset let sploh obstaja držva in sistem, kjer je večina prihodka iz poplave trgovin in pa tako obsežna javna in državna uprava, ter vse sorte državnega meglomešalstva v raznih inštuituh in uradih, ki so sami sebi namen in represiji nad ljudmi in pa megalomanskega šolstva, ki daje fiktivno izobrazbo.

Ker roko na srce vsak delavec, ki konkretno proivaja, zagotovo zagotovi vsaj davkratno svojo plačo tistemu v fiktivnem delu v zgoraj omenjenih, sam dobi pa miloščino, s katero ne more preživet.
[/quote]

Delavec ki proizvaja, si zasluži tolikšno plačo, kot je na trgu njegovo delo vredno. Če ga lahko jutri nadomesti opica, ali robot, bo to pač minimalec. Če je nenadomestljiv, si pa lahko izpogaja enormne količine denarja (seveda ne višje od njegove proizvodnje).

Ja, strinjam se, javni sektor treba zmanjšat na minimum.

Privatne zadeve (tudi inštitute, šole, ipd “fiktivne” zadeve) pa treba pustit pri miru (dokler se financirajo sami, in ne s strani države).
[/quote]

Najhujši parazit proračuna niso javni sektor, šolstvo, zdravstvo…, ampak privatne firme, d.o.o.-ji, ki so prisesane na proračun – razni dobavitelji zdravstvene opreme in podobni. Tega je v sivi coni, skriti od oči javnosti, ogromno. To so pravi roparji države, ne pa učiteljice v šolah in vrtcih, ali medicinske sestre, ki za minimalca menjajo usrane rjuhe v UKC-ju!!!!

Kateri inštut se pa financira sam? Morda mirovni, ki se ukvarja s teorijo spola ali za nutricionistiko?:-) Se ti sploh sanja koliko ljudi je zaposlenih v šolstvu, ki ne poučujejo?

In od samih trgovin tudi ne bomo mogli večno živet.
[/quote]
No, saj zato jim je treba pobrat denar, pa naj se znajdejo 🙂

Najhujši parazit proračuna niso javni sektor, šolstvo, zdravstvo…, ampak privatne firme, d.o.o.-ji, ki so prisesane na proračun – razni dobavitelji zdravstvene opreme in podobni. Tega je v sivi coni, skriti od oči javnosti, ogromno. To so pravi roparji države, ne pa učiteljice v šolah in vrtcih, ali medicinske sestre, ki za minimalca menjajo usrane rjuhe v UKC-ju!!!!
[/quote]

Eto, vidiš problem… a misliš da privatne firme nabavljajo od takih oderuhov? Seveda ne!
Privatizirajmo še teh nekaj podjetij, pa bo mir.

Ves problem tukaj je država, državne regulacije, in državni dvorni dobavitelji.

Delavec ki proizvaja, si zasluži tolikšno plačo, kot je na trgu njegovo delo vredno. Če ga lahko jutri nadomesti opica, ali robot, bo to pač minimalec. Če je nenadomestljiv, si pa lahko izpogaja enormne količine denarja (seveda ne višje od njegove proizvodnje).
[/quote]

to pa ne. ceno dela določamo mi pa če vse crkne. ne bomo popustili niti v tej situaciji ko delavcev skoraj več ne dobimo. bomo raje še bolj pritisnili na tiste ki so nam še ostali.