Ogabno je, da se ljudje celo hvalijo s tem, da škodujejo lastnim otrokom. Večina teh otrok si že od majhnega tako ali drugače kupuje naklonjenost sovrstnikov. Da, smilijo se mi, ker imajo v večini primerov zelo resne posledice, ki jih včasih na žalost ni mogoče odpraviti.
Pa tako kot sem napisala, nikakor tega ne počnejo kar vsi starši z veliko denarja. Ker za to moraš biti po mojem mnenju tudi nekoliko neumen ali pa precej trmoglav, da ne zmoreš razumeti osnovne dinamike odraščanja.
[/quote]
Ponavadi se taki ne družijo z revnimi.

Namesto 200 na teden mu raje daj 20. 🙂

Moje si morata s štipendijo pokrit svoje stroške. Kar jima zmanjka, jima dodam, ampak samo za nujne zadeve. Če si omisli neko fancy stvar pa mora šparat za njo. Prav tako ne krijem kavic ipd.

Kot bi pisala sama. Zgleda, da je tudi z mano nekaj narobe. Pri mojem mlajšem(4. letnik srednje) imajo tudi vsi iphone, oblačila hude znamke, za smučarski športni dan je pa škoda. Ja ne smučajo, ker je brezveze. Pa jamranje na roditeljskem, kako je vse drago.

Ponavadi se taki ne družijo z revnimi.
[/quote]

Seveda živijo na Marsu, z običajnimi ljudmi sploh nimajo stika, kaj šele revnimi. Se oproščam za izraz, ampak eni ste pa res “treščeni”.

jaz imam 140€ štipendije, s katero si krijem stroške prehrane, oblačil, pripomočkov za osebno higieno, zabave, prevoza ipd., stanovanje mi plačujta starša

od štipendije mi na mesečni ravni ne uspe privarčevati veliko, zato za kakšne malo večje investicije, potovanja … delam poleti in ko imam čas (redno študiram), da si lahko privoščim

Ljuba duša sej ti si pol skoz lačna!
To je absolutno premalo.