Nekateri ves čas lajnate zgodbe o zlorabah v družini in posledičnem obnašanju otroka. Ampak veš, ni nujno vedno tako.
Obstajajo otroci, pri katerih obnašanje ni posledica zlorab v družini. Obstajajo.

Ta fant ima brata, ki je povsem normalen.
[/quote]

Ljudje smo si različni in tudi otroci so si med seboj različni. Če imaš več otrok točno vidiš da ista vzgoja pa kako so si različni.
Če je otrok bolj svojeglav in živahen potem je potrebno z njim bisveno več delati kot pa z enim ki je sam sebo dovolj in se že kot 2 letnik igra s svojimi igračami, skoraj ne veš da ga imaš.
Morda sta ta dva brata takšen primer starejši bolj miren se zna sam izklopiti iz okolice in ne dela težav. Mlajši pač potrebuje veliko več pozornosti. In če jo je 11 let dobival tako da je naredil nemnost jo poč tudi sedaj tako dobiva, žal to se je naučil. Če sem priden in tiho me nihče ne opazi.
In tu sta seveda v prvi vrsti odgovorna starša ondva sta prva ki morata otorku posvečati pozornost. Učitelj mu je pač ne more 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} nameniti samo njemu če pa je v razredu še 27 drugih, se ti ne zdi?
In ja otroci ki imajo take in drugačne motnje se lahko spravijo tudi v red ampak morajo pa starši garati zrave in to ne začeti pri 11tih pač pa pri 11 dneh (takoj). Sodelovati z vrtcem in solo.

Mi imamo enega takega v razredu, non stop dela sranje, sicer ne tako ekstremno kot tale. Ampak mamica pravi, da zato, ker je preveč in ultra pameten in se dolgočasi. A misli, da ima edina pametnega otroka.? Tud vsaj 5 ostalih je ultra pametnih, pa ne delajo sranje. Ampak ta mama je preponosna, sama z doktoratom, bognedaj, da bi njen otrok spadal med problematične. Edini problem vidi v učiteljici, ki ga po njeno..ne zna zamotit, kljub temu, da se vsi ostali, tudi tisti, ki po inteligenci izstopajo, čisto lepo vključijo in delajo.
Tudi sedet 5 minut pri miru in počakat je umetnost, ampak ne malo otrok danes bi vse in TAKOJ.

Žalostno, do kam je vse to priplezalo v tej državi.

Sočustvujem z otroci in tudi s starši, katerih otroci so sošolci takih otrok. Tudi zato, ker so imeli naši otroci izkušnje z bullyingom in znašanjem nad njimi, poznam ta občutek, grozno je, ko to tvoji otroci doživljajo.Vendar se tudi zgodi, da gredopohvale vodstvu šole in učitljeskemu zboru, ki je to znalo reševat in ni toleriralo nobenega nasilja – klicanje policije, tudi ko je bilo portebno, policija popisovala otroke, tudi v prisotnosti staršev. Vse je odvsino, kakšno hrbtenico ima vodstvo šole in koliko si tudi želijo zaščitit svoje učence in sodelavce, ne pa pometat pod preprogo.

Najhujša so leta, med 3. in 8. razredom OŠ- ko seka huda puberteta pri nekaterih. In je problem, če otroci, ki so v šoli problematični, taglavni, kovodje, ali pa pokažejo znake nasilja kar naenkrat, doma prisostvujejo vsaki debati med starši ali sorodniki na srečanjih, ki se jih niti ne tiče ( pa naj bo to službena zadeva, ali pa opravljanje in nrčevanje se iz drugih staršev in njihovih otrok iz čiste zavisti), ali pa otroci taki staršev, ki dobijo v pubertetniški vznesenosti taka krila, kot njihovi starši, da so tudi oni obnašajo kot “allmighty” , enako kot njihovi starši na delovnem mestu, v bivalnem okolju, ki funkcionirajo glede na veze in poznanstva, ipd).

taki otroci so čustveni invalidi, vidi se, da doma nimajo pozornosti, je ne dobijo dovolj v teh problematičnih letih, ali paje sploh ne dobijo. ALi zaadi zapostavljanja zaradi službenih obveznosti in mišljenja, da šolo otrok obiskuje za to, da ga bodo tam vzgajali, ali zaradi zapostavljanja posvečanja preveč pozornosti njegovim ( večinoma) mlajšim sorojencem.

Hudo mi je tudi za generacije bodočih OŠ otrok- ker če se bo tako nadaljevalo in nič storilo zaradi strahu pred navidezno “allmighty” ljudmi in otroci, bo še huje.

Mali ima očitno motnjo pozornosti.

Jej sej mene ni treba prepričevati, jaz imam o tem svoje mnenje.
Samo , če tako misliš, potem tudi uvedimo nazaj javna bičanja za otroke in odrasle na mestnih trgih, pa še sekanje rok , ušes. recimo. . Pa otroke je treba s palico, da bo res zaleglo, ne s neko šibo, ampak s konkretnim kolom.
Pa batine javno – na šolskem dvorišču postaviš kol, nanj privežeš otroka, med glavnim odmorom ga pa učitelj telovadbe nabuta s kolom.
[/quote]

Ma ja, ni fajn, seveda ne, ampak roko na srce, meni je vseeno, če učitelj telovadbe enega nalomi s kolom, ki ne zna ali ni sposoben sprejeti nobene druge oblike komunikacije, če je to edini način, da ne bo mahal po mojem. In očitno je, če ta agonija traja že toliko let!

Ma ja, ni fajn, seveda ne, ampak roko na srce, meni je vseeno, če učitelj telovadbe enega nalomi s kolom, ki ne zna ali ni sposoben sprejeti nobene druge oblike komunikacije, če je to edini način, da ne bo mahal po mojem. In očitno je, če ta agonija traja že toliko let!
[/quote]

Od slavnega Gabrovega zakona naprej, ja.

Mali ima očitno motnjo pozornosti.
[/quote]

Mogoče.
V sinovem razredu je je ravno tako en tak. Ločitev staršev, posledično popuščanje pri nekaterih rečeh, dvojna vzgoja (dedek in babica) in sporočilo otroku (sicer posredno), da v šoli niso sposobni pa tudi vpliva.

Motnja pozornosti je pojasnilo in ne opravičilo za nasilna dejanja. Obstajajo strategije, ki se jih otrok lahko nauči, sploh, če je nadpovprečno inteligenten, a če je otrok zraven še žrtev razmer in nevzgojen (pa kaj če je porinil sošolca po stopnicah), je pa težava.

No, seveda ni edini. Sta še dva, ki konkurirata (že spet, splet okoliščin, razmere doma in verjetno kakšna od “diagnoz”) in vsak od teh treh ima še kakšnega “prilepljenega”, vodljivega zraven.

Jej sej mene ni treba prepričevati, jaz imam o tem svoje mnenje.
Samo , če tako misliš, potem tudi uvedimo nazaj javna bičanja za otroke in odrasle na mestnih trgih, pa še sekanje rok , ušes. recimo. . Pa otroke je treba s palico, da bo res zaleglo, ne s neko šibo, ampak s konkretnim kolom.
Pa batine javno – na šolskem dvorišču postaviš kol, nanj privežeš otroka, med glavnim odmorom ga pa učitelj telovadbe nabuta s kolom.
[/quote]

To sploh ni nobeno mnenje, ampak posmehljivo, sarkastično pretiravanje.

Mi smo imeli potem še srečo.
Naš enajstletni nasilnež je imel očeta v zaporu, ker je nekoga ubil.
Dejansko so doma imeli tudi orožje. Pa se je temu očetu vseeno dalo nekaj malega dopovedati, res malega sicer.
Zdaj je na neki drugi šoli (njegovi tretji in to je zdaj že njegov četri razred sošolcev).

Nobenega pravnika ne poznam, da bi mi pri delu grozil, meni ne. Je pa bil boj, že pred leti, med stroko samo, torej prvenstveno med učitelji samimi.
Ob nastopu devetletke in primoranju učiteljic razrednega pouka, v delo s pet/šestletniki, ki jih niso bile vajene in drugega učitelja v oddelku, večinoma vzgojiteljic, sicer dipl.na Pef, je šlo to skoraj v ekstremne situacije.
Vzgojiteljice, vajene še male šole, so zagovarjale koncept nesedenja in brez uporabe delavnih zvezkov, torej klasike, ki se v šolah smatra kot edinozveličavni pouk za najmlajše.
Njihovo znanje samih metodik, didaktike, pedagogike, končno tudi psihologije otroka, je bilo usklajeno tudi z izkušnjami, s primeri dobre prakse.

Kjer sta se ti dve str.lahko uskladili, ni bilo nobenih problemov.
V nasprotnih primerih so se takoj pokazali odklonski vedenjski obrazci vseh tistih otrok, ki takega načina preprosto niso zmogli, ker mu razvojno še niso bili kos.
Namesto, da bi se sam pouk prilagodil stopnji sposobnosti otrok, so se otroci njemu.
Kdor se ni, je kazal vedno večje težave in z raznoraznim odklonskim vedenjem.
Odnosi med učitelji so šli paralelno vzporedno s tem.
Po pribl. 18.letih, je slika taka, kot je.
[/quote]

Aha.
Učiteljice hodijo na sestanke s starši z odvetniki, one grozijo in tožijo starše za vsako malenkost, one si sestavljajo pravilnike in učne načrte, kjer se otroci ucijo o pravicah, dolžnostih pa ne, one so ukinile ukore itd., kajne?

Na PPO s takim fantom. Vedenjske motnje zdravijo tam. Za par mesecev. Ni druge.

Oce tega otroka z Aspergerjevim sindromom pa gre takrat, ko je otrok najbolj nemogoc delat v drugo drzavo in se tako znebi vseh skrbi. Kje je tukaj odgovornost do otroka, pomoc materi, vloga oceta? Ne otrok ni tak kot on in nikoli ne bo, je otrok z motnjo in tak bo celo zivljenje pa naj si starsa se tako zatiskata oci, bo samo se huje. Otrok potrebuje pomoc, ljubezen in predvsem prisotnost obeh starsev.

Ah ja, danes ima že vsak AS, ne glede na to, ali ni vzgojen ali ima res motnje v razvoju. Če ni vzgojen, potem nič ne pomaga, razen trde roke- ne mislim pretepanja ampak urnik, izpolnjevanje obveznosti, kontrola in kazen. Tako kot jo dobiš ob prekršku ali drugem zavrženem dejanju. V skladu s KZ.
Če ima AS velja enako, samo manj grobo. Pa kazni so lahko milejše, ampak so. Vzrok – neprimerno vedenje, posledica odvzem ugodnosti. Ampak učiteljice tega ne smejo, starši pa nočejo. Začaran krog v katerem trpijo vsi, sošolci v razredu, učiteljice, psihologinje, socialne delavke, specialne pedagoginje in vse ostale gospe, ki se s širokim srcem ukvarjajo z manipulatorjem. Če bi bilo od tega vsaj nekaj gospodov, bi bilo ravnanje takihle z AS ali samo z nevzgojo popolnoma drugačno. Popolnoma.
Feminiziranje določenih poklicev je privedlo do tega, da se danes res ne ve, kaj je prav. In zaradi tega nastradajo otroci, ki so normalno vzgojeni in nimajo primanjkljajev na učnem socialnem in ostalih področjih.
Zato takemu namesto spremljevalke, spremljevalca. Bo takoj bolje, ker tega ne bo mogel ustrahovati. Kakor je tisto spremljevalko, ki se tukaj oglaša.

Zakaj je tako malo moških vzgojiteljev in učiteljev? Saj so v večini bolj priljubljeni in uspešnejši od žensk v tem poklicu.
Zakaj se moški tako otepajo teh poklicev?

Aha.
Učiteljice hodijo na sestanke s starši z odvetniki, one grozijo in tožijo starše za vsako malenkost, one si sestavljajo pravilnike in učne načrte, kjer se otroci ucijo o pravicah, dolžnostih pa ne, one so ukinile ukore itd., kajne?
[/quote]

Kaj hočeš povedati, da starši grozijo s tožbami? Meni osebno prav nihče, ravnateljica pa že na samem razgovoru za službo, še predno je začel razgovor o samem delu in mojih sposobnostih in usposobljenosti, prav potekati.
Prav zaradi takih prepotentnih in nesposobnih, nestrokovnih in neprofesionalnih, politično nastavljenih kadrov, se dogajajo anomalije, ki se absolutno ne bi smele.
Lahko pa mirne duše poveš, kje se to dagaja in v kakšnih primerih.
Osebno verjamem, da starši večkrat nimajo druge poti, da pa to tudi izrabljajo. Poznam primera pa nobenega, kar ne pomeni, da tega ni.
Bi bil pa marsikdaj vsaj inšpektor potreben za zaščito učiteljev napram vodtev šol ali vrtcev, to pa ja.

To sploh ni nobeno mnenje, ampak posmehljivo, sarkastično pretiravanje.
[/quote]

Zakaj? Če “deluje” samo udarec, bo potem več udarcev bolj delovalo, to ti logika pove. Pa če deluje udarec z roko, bo s kolom še prej zaleglo. Lahko pa omilimo, pa prvič faše z roko, naslednjič s palico, če pa še ni mira, pa s kolom.
Pa če je še javno – to je dvojni plus. Najprej je dodan še faktor osramočenosti, potem je pa še drugim za zgled in opozorilo. Sami plusi.

Ah ja, danes ima že vsak AS, ne glede na to, ali ni vzgojen ali ima res motnje v razvoju. Če ni vzgojen, potem nič ne pomaga, razen trde roke- ne mislim pretepanja ampak urnik, izpolnjevanje obveznosti, kontrola in kazen. Tako kot jo dobiš ob prekršku ali drugem zavrženem dejanju. V skladu s KZ.
Če ima AS velja enako, samo manj grobo. Pa kazni so lahko milejše, ampak so. Vzrok – neprimerno vedenje, posledica odvzem ugodnosti. Ampak učiteljice tega ne smejo, starši pa nočejo. Začaran krog v katerem trpijo vsi, sošolci v razredu, učiteljice, psihologinje, socialne delavke, specialne pedagoginje in vse ostale gospe, ki se s širokim srcem ukvarjajo z manipulatorjem. Če bi bilo od tega vsaj nekaj gospodov, bi bilo ravnanje takihle z AS ali samo z nevzgojo popolnoma drugačno. Popolnoma.
Feminiziranje določenih poklicev je privedlo do tega, da se danes res ne ve, kaj je prav. In zaradi tega nastradajo otroci, ki so normalno vzgojeni in nimajo primanjkljajev na učnem socialnem in ostalih področjih.
Zato takemu namesto spremljevalke, spremljevalca. Bo takoj bolje, ker tega ne bo mogel ustrahovati. Kakor je tisto spremljevalko, ki se tukaj oglaša.
[/quote]

Dajmo jasno in glasno že povedat in reči bobu bob, da je tem otrokom katerikoli spremljevalec na šoli samo potuha.
Ter nestrokovno in neprofesionalno vodenje samega vzg.izobr.procesa.

Spremljevalci so namenjeni le gibalno oviranim, slepim, zdr. ipd. oviranim učencem, zato so zahtevane zanje tudi le 5.st. izobrazbe.

Zakaj? Če “deluje” samo udarec, bo potem več udarcev bolj delovalo, to ti logika pove. Pa če deluje udarec z roko, bo s kolom še prej zaleglo. Lahko pa omilimo, pa prvič faše z roko, naslednjič s palico, če pa še ni mira, pa s kolom.
Pa če je še javno – to je dvojni plus. Najprej je dodan še faktor osramočenosti, potem je pa še drugim za zgled in opozorilo. Sami plusi.
[/quote]

Psa vzgajaš z roko ali cajtengom?

Zaleže mirna in odločna roka. Tudi tebe bi sedajle umirila. Bolj, kot vsa šepetanja.
Pač ne štekaš. Otrok si želi pozornosti, prave meje, tudi in predvsem s takim obnašanjem.
Roka, mirna, mu da vedeti, kje ta meja je. Tu in sedaj. Če mu ne zadošča, se prijem rahlo ojača, dokler se otrok ne zasiti s to energijo, ki je je hudo potreben.
Tudi pri tebi. Dovolj si dobila za danes.

Psa vzgajaš z roko ali cajtengom?

Zaleže mirna in odločna roka. Tudi tebe bi sedajle umirila. Bolj, kot vsa šepetanja.
Pač ne štekaš. Otrok si želi pozornosti, prave meje, tudi in predvsem s takim obnašanjem.
Roka, mirna, mu da vedeti, kje ta meja je. Tu in sedaj. Če mu ne zadošča, se prijem rahlo ojača, dokler se otrok ne zasiti s to energijo, ki je je hudo potreben.
Tudi pri tebi. Dovolj si dobila za danes.
[/quote]

Pa kaj se ti mešaš, ko ne veš o čem je govora? Iz navade? Se rad vtikaš v vse, kar se te tiče in kar se te ne? A sploh veš, na kaj odgovarjam? Glede na tvoje pisanje se ti niti sanja ne, ampak si vseeno pameten…pa še pokroviteljski za nameček…ti boš mene vzgajal, ja. Najprej sebe v red spravi.
Pa nauči se brati.

Pa kaj se ti mešaš, ko ne veš o čem je govora? Iz navade? Se rad vtikaš v vse, kar se te tiče in kar se te ne? A sploh veš, na kaj odgovarjam? Glede na tvoje pisanje se ti niti sanja ne, ampak si vseeno pameten…pa še pokroviteljski za nameček…ti boš mene vzgajal, ja. Najprej sebe v red spravi.
Pa nauči se brati.
[/quote]

O, dobro vem. Samo TI ne zastopiš.
Kot ne zastopiš otroške psihe in otrokovih potreb.
Pa nisem za garbanje otrok, niti odraslih, da se razumeva.
Samo v tem delu tvoje metode pač ne zadoščajo, garbanje s strani odraslih tudi ne. Pač pa jasno postavljene meje, ko imaš z otrokom stik vzpostavljen.
Tega pa ne bo, če ga ne šokiraš s šok terapijo. Ta je pa lahko kakšna čez rit ali bolj trdo posedenje na stol, brez emocij, povsem mirno ampak odločno.

Oh, sedaj se pa valjaj še naprej pod nogami, ker te to osrečuje, podrepno muho!

Berem in se čudim, kako vsi vse veste. O teh dveh starših, o njunem poklicnem življenju, o razmerah doma in o zasebnem življenju, o tem fantu, ki dela zgago, pa seveda obvladate rešitve, kaj storit s staršema, kaj z otrokom … Kot da ste vsi ves čas zraven in zadeve spremljate v živo.

Saj jih. Stara sta javna in na spletu.
Ter njihove zadeve enake že pred leti na drugih šolah.
Imamo pa izkušnje iz podobnih situacij vplivnih staršev, ki se jim ne sme nič reči, ker so ignorantski do stroke, sami pa predavajo javno javnosti o takih situacijah.
Zanimivo, kajne?

Saj jih. Stara sta javna in na spletu.
Ter njihove zadeve enake že pred leti na drugih šolah.
Imamo pa izkušnje iz podobnih situacij vplivnih staršev, ki se jim ne sme nič reči, ker so ignorantski do stroke, sami pa predavajo javno javnosti o takih situacijah.
Zanimivo, kajne?
[/quote]

Tako je!

Tako je!
[/quote]

Podpišem.

Vemo pa zato, ker smo pravniki, poznamo isti krog ljudi, ki je bil zaposlen na MP in so imeli tako ali drugače izkušnje z mamo ali očetom. Živimo v centru Lj, ki je itak ena vas. Vsi poznamo ta starša, saj sta prava tirana do ostalih staršev. Poznamo tudi zato, ker so mi ostali starši na aktivnostih otrok povedali iz prve roke za ustrahovanja in grožnje tako, da ni samo iz medijev. In končno, tudi zato, ker smo delali kdaj na sodišču in imeli stik v isti stroki s tem sodnikom in vemo kdo je kdo. Dejansko je svet majhen. Ljubljana pa itak. In to govorjenje ni na pamet.

Starši otrok, ki so v šoli s tem otrokom, ki je molo rečeno problematičen pa bi v skrajnem primeru, ki to je,saj je šola gluha za njihova ušesa, morali stopiti skupaj in magari civilno tožit šolo za nezagotavljanje ustreznih pogojev za otrokov nemoten razvoj, v času šolskega pouka, oviranje postopkov v zvezi s premestitvijo tega otroka drugam, potem pa bi vodstvo šole, ki je sedaj dobesedno terorizirano s strani Brecljeve in Miodraga, hitro obrnilo ploščo.

Verjemite mi, tadva nista vredn, da vaši otroci tako trpijo. Teror izvajata v službi, doma in še v šoli otroka.

In vsako prasko, poškodbo, zlomljeno roko in uničeno torbo itd poslikati in zapisati vsak incident. Ko se no tega nabralo, pa nihče ne bo upal zanikat.

Množica je vedno močnejša še proti tako kao močnima posameznikoma,ki se hvalita kako bodo starši izgubili službe, če bodo kaj pisknili. To je pa še drugi vidik: ustrahovanja in grožnje. Tega je pri tema staršema preveč in samo vprašanje časa je, kdaj bo nekdo tožil. Biti žrtev psihičnega in fizičnega nasilja je dovolj stresna situacija za otroka, da se mu to dogaja na vsakodnevni ravni pa je nepojmljivo dejanje.

In čudi me, da vedno, ko je govora o starših iz socialno šibkih okolj, socialne delavke vedo kaj storiti in v nekaterih primerih odvzamejo otroka staršem, primer koroških dečkov. Ko pa gre za jasno nasilje otroka kao privilihiranih staršev pa vse institucije mižijo na obe očesi, se sprenevedajo in nad tem, da bi samo pomislili, da morda pa starša s tem, ko takemu otroku onemogočata pravilno oskrbo, povzročata sama nasilje, dvignejo roke in se pretvarjajo, da je vse vredu. Pa ni.

Staršem iz OŠ Poljane želim veliko moči, poguma in predvsem ne bojte se ju. Nista tako vplivna, kot bi se rada predstavila. V množici je mnogo večja močod dveh posameznikov, ki se deklarirata za vplivna. Moč ni v njunih rokah, ampak v njuni želji po pomembnosti, te si tako zelo želita, da sta pripravljena tvegati lastno življenje sina za dosego svojega cilja. Kako daleč ju bo to pripeljalo pa bomo videli.

Podpišem.

Vemo pa zato, ker smo pravniki, poznamo isti krog ljudi, ki je bil zaposlen na MP in so imeli tako ali drugače izkušnje z mamo ali očetom. Živimo v centru Lj, ki je itak ena vas. Vsi poznamo ta starša, saj sta prava tirana do ostalih staršev. Poznamo tudi zato, ker so mi ostali starši na aktivnostih otrok povedali iz prve roke za ustrahovanja in grožnje tako, da ni samo iz medijev. In končno, tudi zato, ker smo delali kdaj na sodišču in imeli stik v isti stroki s tem sodnikom in vemo kdo je kdo. Dejansko je svet majhen. Ljubljana pa itak. In to govorjenje ni na pamet.

Starši otrok, ki so v šoli s tem otrokom, ki je molo rečeno problematičen pa bi v skrajnem primeru, ki to je,saj je šola gluha za njihova ušesa, morali stopiti skupaj in magari civilno tožit šolo za nezagotavljanje ustreznih pogojev za otrokov nemoten razvoj, v času šolskega pouka, oviranje postopkov v zvezi s premestitvijo tega otroka drugam, potem pa bi vodstvo šole, ki je sedaj dobesedno terorizirano s strani Brecljeve in Miodraga, hitro obrnilo ploščo.

Verjemite mi, tadva nista vredn, da vaši otroci tako trpijo. Teror izvajata v službi, doma in še v šoli otroka.

In vsako prasko, poškodbo, zlomljeno roko in uničeno torbo itd poslikati in zapisati vsak incident. Ko se no tega nabralo, pa nihče ne bo upal zanikat.

Množica je vedno močnejša še proti tako kao močnima posameznikoma,ki se hvalita kako bodo starši izgubili službe, če bodo kaj pisknili. To je pa še drugi vidik: ustrahovanja in grožnje. Tega je pri tema staršema preveč in samo vprašanje časa je, kdaj bo nekdo tožil. Biti žrtev psihičnega in fizičnega nasilja je dovolj stresna situacija za otroka, da se mu to dogaja na vsakodnevni ravni pa je nepojmljivo dejanje.

In čudi me, da vedno, ko je govora o starših iz socialno šibkih okolj, socialne delavke vedo kaj storiti in v nekaterih primerih odvzamejo otroka staršem, primer koroških dečkov. Ko pa gre za jasno nasilje otroka kao privilihiranih staršev pa vse institucije mižijo na obe očesi, se sprenevedajo in nad tem, da bi samo pomislili, da morda pa starša s tem, ko takemu otroku onemogočata pravilno oskrbo, povzročata sama nasilje, dvignejo roke in se pretvarjajo, da je vse vredu. Pa ni.

Staršem iz OŠ Poljane želim veliko moči, poguma in predvsem ne bojte se ju. Nista tako vplivna, kot bi se rada predstavila. V množici je mnogo večja močod dveh posameznikov, ki se deklarirata za vplivna. Moč ni v njunih rokah, ampak v njuni želji po pomembnosti, te si tako zelo želita, da sta pripravljena tvegati lastno življenje sina za dosego svojega cilja. Kako daleč ju bo to pripeljalo pa bomo videli.
[/quote]

No, vendarle se je zgodil zadetek glavice na žebljico!

Govoriti, da se nič ne da!
Tožba šole, skupinska ali posamična, ker ne omogoča otrokom, da imajo enake možnosti za učenje, ter, z druge strani še z učiteljičine, ker ji ne zagotavlja možnosti, da opravlja svojega dela, kot bi ga morala, kar je tudi podpisala!

Govoričenje, da šola ne more, učitelj ne more, ker ministrstvo prepočasi deluje, kar je res, da CSD nima nobene moči, da policija ne sme biti klicana… V nedogled naprej.
Ravnatelj je dolžan zagotoviti vsem enake možnosti ali pa je denarno kaznovan, tudi z odstavitvijo.
Pa, če je na tapeti sam županov sine.