In kaksen isti standard je pri anglescini denimo, ko je enim dovoljen foneticen zapis?

Ko je besedilna naloga pri MAT razdeljena na dva samostojna  dela, kjer imas podatke za drugi del ze v osnovi podan?

Tudi to ne bo držalo. Učitelji ocenjujejo, kot pač ocenjujejo, velikokrat za navadno piflarijo dajo celo petico.

Ampak to nima veze. Gre za to, da tisti, ki ima odločbo in ima podaljšan čas pisanja in piše skupaj z eno učiteljico, največkrat pridobi boljšo oceno na naslednje načine:

– podaljšan čas (marsikateri učenec brez odločbe bi imel boljšo oceno, če bi lahko dlje časa reševal)

– učiteljica, s katero piše VELIKOKRAT pri napačnem odgovoru še enkrat pokaže vprašanje in reče otroku, naj pogleda, ali ni naredil napako (vsi učenci bi imeli boljšo oceno, če bi se jim povedalo, naj popravijo napako)

– če še to ne pomaga, učiteljica VEČKRAT celo pove kakšno rešitev (povedano s strani tistih, ki tako pišejo in so se hvalili sošolcem)

– marsikdo z odločbo ima FONETIČNI ZAPIS, kar pomeni, da se mu upošteva, če napiše Ajm veri hepi. Ali pa Učeraj sm šeu u šolo. To niso napake!!!

– pri ustnem ocenjevanju se snov lahko razdeli na manjše dele (ni se mu treba vsega naenkrat naučit)

– itd. itd.

Zdaj mi pa povej, ali resno misliš, da so vsi učenci isto ocenjeni, če imajo eni zgornje prilagoditve?

Eh. Fonetičen zapis se tolerira v primeru, ko se pri nalogi preverja poznavanje pojmov ali smisla stavka, ko se preverja pravopis, pa SE NE tolerira.
Tisti, ki piše test v dveh delih, je pa tako raztresen, da mu niti slučajno ne ostane v spominu, kaj je včeraj videl. Tisti, ki ima ocenjevanje v delih, je pa resen revež in ti ne zna niti povedati, pri katerem predmetu je bil ocenjen, ne pa da bi si zapomnil nalogo.

Odločb je od 8 do 10%, česar ni nikjer na svetu. Pečan pravi, da glede prevelikega št. odločb opozarjajo že vsaj 10 let.

https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/je-to-normalno-toliko-ucencev-ima-odlocbo-s-posebnimi-potrebami-pecan-kriticen/

Je pa res, da imaš razrede s po 8 odločbarji in razrede, kjer jih praktično ni. Na isti šoli. Povprečno pa nekje pri 25 učencih so 3 ali 4 z odločbo + statusi športnikov/kulturnikov še 4 ali 5.

Učila sem 5 oddelkov in v teh 5 oddelkih je bilo 22 učencev z odločbami.

Potem jih pa prizemlji kruta realnost srednjih šol.

Ampak za slepo klanjanje katolibanski SDS sekti srednješolske izobrazbe niti ne rabiš. Pravzaprav je formalna izobrazba nezaželjena.

Pri angleščini na koncu testa besedilni sestavek, ki ga otrok sestavi. Vsem se ocenjuje zapis, tem s fonetičnim zapisom se ne. Gleda se samo smisel. En otrok ima torej zaradi par napak pri besedilu eno oceno nižji test, drugi pa bo imel celoten test napisan fonetično in bo pisal za 2 ali 3 ocene več. Če bi otrok brez odločbe to spisal, bi bil ocenjen s cvekom, ta drugi pa lahko dobi tudi štirico. Tako da ne zavajaj!!

To, kar se taki učenci hvalijo, jemljite malo z rezervo. S čim se pa naj hvalijo? Z nečim pač se, ker bi radi bili tudi oni kdaj glavni, kot vsi otroci ( in mnogi odrasli).
Res pa je, da niso vse nadzorne učiteljice strokovnjakinje za specialno pedagogiko, pogosto je za tako pisanje izven razreda na razpolago pač nek učitelj, ki ni zaseden tisto uro in nekateri res ne razumejo najbolje vloge motiviranja učenca. Ne bi pa smelo biti tako. Specialni pedagog je edini pravi za pomoč pri ocenjevanju.
Je pa spet treba vedeti, da učenec, ki ima v odločbi določenega pomočnika / bralca, ta je pa res zelo ubog in gotovo ni kandidat za gimnazijo.
Tudi je v mnogih odločbah zapisano, da mora biti pri ocenjevanju upoštevana dodatna pomoč. To pomeni, če je otrok pisal test brez svojih pripomočkov in pomoči učitelja, lahko doseže petico, če pa uporablja pripomočke, pa recimo maksimalno trojko.
Povsod se dogajajo tudi odstopanja od pravil in verjamem, da to bode v oči, ampak v vsakem primeru se zavedajte, da je stokrat lepše imeti normalnega otroka s trojkami, kakor težkega posebneža s podarjenimi ocenami.

Se strinjam točno to..in kako lahko kdorkoli reče, da so standardi in kriteriji isti?? Prosim vas lepo..

In ja, kar se tiče pisanja v posebnem razredu s spremljevalko oziroma pedagoginjo..

Mu sugerira.. Poglej se enkrat, s prstom pokaze na recimo tretjo nalogo.. Pa se enkrat, si dobro pogledal, si preprican, obrni, zamenjaj itd.. Ma ni da ni no.. To vse ucenci sami povedo.. Nismo. Si mi zdaj tega tu izmislili..

Ogromna krivica se dela in to je ena izmed glavnih stvari, ki bi se morale preverit in prevetrit..

Otroci doma vse povejo.

In potem ima se 10 tock prednosti pri vpisu v srednjo solo.. Ob vseh prilagoditvah in gledanja skozi prste pri njihovem  ocenjevanju v vseh letih solanja.. Eh ja..

Pa ne zdaj s takimi, bodi srecna, da je otrok zdrav..

Halo, vsaj dve tretjini odlocb ni upravicenih.

No bravo, tu imate dokaz, kjer ravnatelj pravi tocno to, kar se mi pogovarjamo in pisemo ze cel cas.. Prevec in neupraviceno, po sili starsev.

Kot rečeno, niso samo težki posebneži, ki s pomočjo komaj spacajo za dvojko, deležni odločb.

Imaš otroke, ki so prej imeli dvojke, trojke in štirice, potem z odločbo so pa prav dobri in odlični. Ker so starši skužili, da bo tako lažje prišel do vpisa na želeno sr. šolo. Izkoriščanje sistema, nič drugega. Potem pa tudi v sr. šoli podaljšan čas pisanja vsa 4 leta.

Samo da pridejo potem na realna tla. Poznam tri take otroke, ki nikakor ne morejo opraviti CPP za vožnjo. Vedno zmanjka časa. Pa saj bo verjetno v kratkem tudi tam verjetno omogočen podaljšan čas pisanja, pa še prilagoditve zraven. Ni izključeno. Ena od teh mam se je že fajn pridušala, da bi to morali uvesti za te otroke.

In kako bodo ti geniji sodelovali v prometu.. Me je prav strah..

Torej bi ucenec, ki dobi dodaten cas. brez tega dodatnega casa prikazal enako znanje? Bi ucenec, pri katerem se preverja znanje izven razreda, v razredu dosegel enako znanje? Bi ucenec, kot ga omenja ena zgoraj, da ima odlocbo, ker se zasanja in je zato vprasan v vec kosih, dobil enako oceno, ce bi bil vprasan v enem kosu? Ali vedenjsko moteni ucenec, ki bi bili vprasani med izpadom, bi ta dobil enako oceno? Pri vseh teh ali pri 90% teh otrok bi bile ucene opazno slabse, ce bi imeli izenacene pogoje z drugimi ucenci. In tu pade teza o standardni oceni, kajti vsi ucenci niso ocenjevani pod enakimi pogoji, zato tudi ne moremo reci, da vsi z isto oceno dosegajo enak standard znanja. To ni zraslo na mojem zeljnik. Vsi vemo, da je tako, in vemo tudi, da se je znanje za enako oceno v zadnjih desetletjih precej zmanjsalo.

Ob vseh naštetih pomislekih je vseeno potrebno nekaj povedati in vzeti na znanje:

Večina, ki vidite samo krivice, gotovo še niste nikoli videli nobene odločbe od blizu. Če bi jih prebrali in razumeli, nekaterih trditev tukaj ne bi bilo.

Gotovo tudi niste bili prisotni pri ocenjevanju in še manj pri spremljanju in vrednotenju dela otrok z odločbami. Če bi bili, ponavljam, marsikaj tukaj nikoli ne bi zapisali.

Kar vam doma otroci povedo, je njihova percepcija. Ne, da lažejo, ampak vidijo samo en del zgodbe, ne vsega. Zato njihovih pripovedovanj ne morete vzeti kot realno sliko. Velik del njihovega pripovedovanja izhaja iz njihovega občutka, da se jim godi krivica in takih čustveno obarvanih opisov ne morete razumeti, da so realna ocena stanja. Naredite poizkus: kako opišete dejanje človeka, ki vam je všeč in kako drugega, ki ga ne marate, oba pa naredita isto stvar? No, na tak način vam vaši otroci doma opisujejo dogajanje v šoli. Bodite razumnejši in zrelejši, menda ima vsak izkušnjo, kako iznajdljivi so otroci pri iskanju argumentov, kadar želijo nekaj doseči.

Veliko teh dilem bi lahko razrešili učitelji, ki bi celemu razredu pojasnili kriterije ocenjevanja. Žal pa pogosto tega ne naredijo in potem otroci pač ugibajo in si najdejo pojasnilo, ki ga najlažje razumejo.  To vam potem doma pač interpretirajo. Na vas je, da razmislite, ali je vse res ali ne povsem. Sicer pa lahko v šoli vprašate, pa bo bolje.

Pedagoginja, ki opozori na napake učenca, ga pozna in ve, kdaj je recimo narobe ali površno prebral nalogo, ki bi jo sicer pri natančnejšem branju znal rešiti. Ne pove mu rešitev, ampak opozori, naj premisli ponovno. To isto učitelji počnejo tudi z vsemi “ normalnimi” učenci, vsaj takrat, ko vedo, da je napačna rešitev le odraz ihte ali površnosti. Razen tega imajo nekateri odločbarji tako korekcijo zaletavega dela zapisano v odločbi in učitelji to MORAJO izvajati. Običajno v primerih osebnostnih motenj ali dolgotrajne bolezni otroka, zaradi katere bi otrok rad čimprej oddal test, zapustil ocenjevanje in je prehitro zadovoljen s čemerkoli, samo da lahko neha pisati test.

Vsi učitelji niso perfektni, kot v vsakem poklicu so tudi med učitelji žal tudi taki, ki vseh nians dela ne obvladajo maksimalno. Zato se tudi tu dogajajo spodrsljaji in napake. Te pa ljudje pač najraje vidimo.
Generalno gledano pa je vendarle tako, da se stvari v celotnem času šolanja uravnotežijo. Nekje pridobitev, nekje primanjkljaj, skupaj sešteto pa približno korektno.

Teh famoznih deset točk prednosti pri vpisu le redko kdaj odžre mesto v prvem letniku nekomu, ki ima ocene in sposobnosti za izbrano srednjo šolo. Ni edini kriterij, šole s selekcijo imajo še dodatne kriterije in šole z velikim navalom dodatnih nekaj vpisnih mest ali včasih celo naknadni razpis dodatnega oddelka. Zato ni potrebe, da teh deset točk razumete kot grožnjo. Sploh so pa ogroženi le tisti, ki imajo mejno število točk, kar pa navsezadnje pomeni, da tudi ti otroci niso perfektni.

Sam si si odgovoril. POGOJI ocenjevanja so drugačni, ampak to niso STANDARDI.

Ne dobi iste ocene nekdo, ki zna manj. Isto oceno dobita za ENAKO znanje, izkazano je pa v drugačnih pogojih.
Ne, otrok, ki nečesa ne zna, se tudi v enem tednu ne more spomniti nečesa, kar ni nikoli znal.
Mimogrede, izključno “ pametni” odločbarji pokoristijo celoten podaljšan čas. Večina, ki ima podaljšan čas v odločbi, ga ne izkoristi, ampak celo predčasno oddajo test. Preverjeno v praksi.

No, ja, ti povem iz prve roke, redno sodelujem pri individualiziranih načrtih za te otroke s posebnimi potrebami in ti povem, da nimaš prav.

Kaj ti pomeni, da imajo iste standarde? Vemo, kaj so minimalni, kaj pa višji standardi. In če otrok doseže s POMOČJO pri zapisu, tako da mu pokažejo, kje so napake in naj jih popravi ter s 15 min podaljšanim časom štirico (torej je dosegel višje standarde znanja), brez pomoči in pod. časa bi pa dosegel dvojko, torej komaj minimalni standard, še kako vplivajo prilagoditve na njegov standard znanja, se ti ne zdi? In še kako pogoji ocenjevanja vplivajo na doseganje ali nedoseganje določenih standardov.

In ne, učitelji pri testu, ko v učilnici piše test 25 učencev, ne pomagajo posameznikom, ki so se zmotili, naj popravijo napake!!  Nekateri pa pomagajo tem individualcem. Imaš učitelje DSP, ki preberejo samo navodila in potem ničesar več ne povedo (zelo redki) in imaš učitelje DSP, ki izjemno pomagajo, ne samo s tem, da pokažejo, kje je napako naredil, ampak celo sugerirajo odgovore. Specialni pedagogi, socialni pedagogi, inkluzivni pedagogi ali pa pač učitelji, če ni drugega, ki bi bil z učencem takrat.

In kaj ti to pomeni, da otrok, ki nečesa ne zna, se tega ne bo mogel spomniti??? Če ga pa spomni učitelj, ki je z njim ob pisanju testa, recimo pri zgodovini, bo pač samo zapisal, kdo pravi, da se mora spomnit? Pri matematiki pa ga opozori, da je pri tej nalogi potrebno zneske množit, ne delit, kot je on naredil. Ne sprenevedaj se, prosim, kako to niso standardi, pač pa so samo pogoji ocenjevanja drugačni. Ja, seveda!

Lej, stvari so šle čez vse meje. Se strnjam, da naj imajo nekateri učenci, ki to potrebujejo, olajšave. Recimo podaljšan čas, ampak popolnoma brez vmešavanja učitelja bi moral tak otrok pisat nalogo, nobenih kazanj na napake, nobenih debat med testom. Lepo te prosim, no. Kot rečeno, šlo je čez vse mere in ostali starši so z vso pravico nezadovoljni.

Da je šlo čez vse meje, se strinjamo vsi razen tistih, ki izkoriščajo sistem.  Sem v prvi vrsti.
Če učitelji sugerirajo odgovore, potem delajo narobe. Jasno. Tega ne bi smeli početi in težko vetjamem, da bi se to dogajalo pogosto. To so izjeme in to se da tudi izkoreniniti.
Ja, tudi v razredu, kjer vsi pišejo, učitelji opozorijo, naj otrok še kaj pregleda. Sploh, če odda test pred iztekom ure. Zagotavljam, pa ne kar na pamet. Ne vsi in ne vedno, kakor tudi nadzorni učitelji pri odločbarjih ne vsi in ne vedno.

Še enkrat: standard znanja ni neka individualna spremenljivka! To, kar ti navajaš, ni spreminjanje standarda, ampak ( nedovoljena) pomoč za DOSEGO višjega standarda. Standard znanja je predpisana raven doseženega znanja za določeno oceno in če otrok to raven doseže z izkazanim znanjem, dobi temu primerno oceno.  Zato standard znanja zanj ni spremenjen, le dosegel ga je na neprav način.
Če ti sodeluješ pri izdelavi IPja, bi te pojme res moral poznati.
Če bi učitelj dal višjo oceno za znanje, ki ni doseglo predpisanega standarda, ga mirne duše doleti pritožba, ki bo tudi šla skozi, ker je vse prelahko dokazati, da je učenec za pomanjkljiv odgovor dobil previsoko oceno.

Se zdaj razumema?

Mene pa res zanima kako upravicujete znizan kriterij za vpis v srednjo solo? Cemu je to tako?

Ce imajo prilagoditve ze zato da so ocene boljse in dosegajo z njimi isti uspeh kot otroci brez odlocb, zakaj je se odpustek pri vpisu potreben?

Vse zgoraj zapisano je namenjeno kot pojasnilo k odločbam in nikakor zagovarjanju. Upam, da je to ob branju jasno. Zapisala sem jih zato, ker je tukaj vse preveč zapisov, iz katerih se vidi, da gre le za odpor do odločb iz slabega poznavanja stvari.
Zakaj velja popust pri vpisu – teh deset točk- ni povsem jasno nikomur razen morda zakonodajalcu, ki je to uveljavil. Bom pa poiskala uraden podatek in ga objavim.

Lepo te prosim ne piši kar nekaj na pamet. Vpisi že leta niso tako idealni. Zelo redko se odpre kakšen nov odelek. Večina srednjih šol nima sprejemcev, ne omejujejo z ničemer razen s točkami. Večina gimnazij v osrednji Sloveniji ima omejitev med 155 in 173 točk. Kako 10 točk ne igra vloge?  Tudi srednje šole imajo kar omejitve in teh 10 točk ogromno pomeni.

So pa letos na informativcih na 2 šolah lepo povedali da naj starši razmislimo ali je otrok z odločbo (to je otrok s posebnimi potrebami) res sposoben končati to srednjo šolo.  Očitno je, da so odločbe poleg statusov športnikov res problem. Vsak ki malo brca žogo na lokalnem štadionu ima že status športnika. In taki so izenačeni s tistimi ki tekmujejo po svetu za reprezentanco. Sramota.

Pa da še odgovorim – v osnovni jih je 23. Odločbo jih ima 8, športnikov je 7, ostalih 8 je skoz na tapeti.

Hja…očitno je bil kakšen sonček z manjkom, pa mu je ata na ministrstvu uredil vse ugodnosti da se je lahko vpisal na željeno srednjo šolo. Drugače si te kozlarije res ne znam racionalno razložit.

Želim si samo povedati, da če otroka “samo opozoriš”, da naj še enkrat preveri nalogo – to samo po sebi resnično ne more šteti kot “isti standard” za vse otroke. Lahko povem iz izkušenj, ne pri delu z otroki z odločbami, ampak na področju izobraževanja odraslih (kjer so lahko mladi od 15.tega leta naprej), kjer je to pogosta praksa in ja, če nekoga “samo opozoriš” (rečeš – pozorno preberi še enkrat, ali da osebi pomenljivo prebereš tekst – in vprašaš – a sva se tako učila?) lahko že s tem popraviš veliko napak. Ni pa fer, da tako obravnavo dobijo samo nekateri in do tega otroka sama odločba definitivno ne opravičuje. Pa tudi tako je, da se s tem na dolgi rok v bistvu dela škodo otrokom – kdo ti bo v življenju kukal čez ramo in te dobronamerno opozarjal na napake?

Glede fonetičnega zapisa razumem, da otroci naj ne bi zaradi tega izgubljali točk pri predmetih, ki niso jeziki. Ne morem pa razumeti, da nekdo dejansko lahko fonetično piše pri jezikih in se mu to ne šteje kot napaka? Velja to za disleksike ali še koga drugega? Mi lahko nekdo pojasni?

Kot bi nekdo na teku na 600 m imel  200 m prednosti, obenem pa še ciljno črto 150 m prej.

Ljubljana, center….dve odločbi v razredu pri starejšemu. Nobenih problemov. Pri mlajšemu nobenega z odločbo. Te teme o odločbah en motenec piše, en tak ki bi mogoče celo končal šolo, če bi dobil odločbo v otroštvu, pa je ni. In sedaj frustracije tu puca.

Ne morete trdit, da so standardi isti.. Ker ce ze pogledas dodaten cas.. Se pravi, da odlocbar, ker dobi dodaten cas, resi več.. Ker drugace ne bi dobil dodatnega casa in bi to bilo brezveze in samo sebi namen..in  Isto bi bilo pri komer koli drugem.. Recimo pri mojem otroku je test za slovenscino tako obsezen, da skoraj ni sanse, da prides skozi.. Osmi, deveti razred.. Mojemu otroku bi recimo 10 minut bilo super dodatka.. Ce ne drugega, pride prav za preverit se 1x,kako si resil in ce si se kje zmotil..

Tako da ne bi o standardih..

Poleg tega, uciteljice sugerirajo pri testih, ki se pisejo posebej.. To je dejstvo iz prve roke. Uciteljicine.