Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek kazen v prvem razredu-stanje v kotu

kazen v prvem razredu-stanje v kotu


to pa ni bilo mišljeno tako, da se ostale vpraša kako naj se dotičnega kaznuje, ampak da za določeno dejanje že predhodn vsi tudi ta kršitelj povedo kaj bi bilo prav,d a se naredi kako se nosi odgovornost… in učiteljica si te njihovve ideje, predloge zapiše in potem sama samostojno presodi z nekimi normalnimi in še vedno spoštljivimi ukrepi med zapisanimi idejami, ki jih podajo vsi otroci na določeno tematiko na splošno, in ne na določeno osebo.[/quote]

Kot učiteljica imam dovolj znanja in izkušenj, da sama presodim, kaj učenci potrebujejo. Predlogov kazni od npr. osemletnikov vsekakor ne. Kot učiteljica imam avtoriteto in je ne preustim nikomur.


to pa ni bilo mišljeno tako, da se ostale vpraša kako naj se dotičnega kaznuje, ampak da za določeno dejanje že predhodn vsi tudi ta kršitelj povedo kaj bi bilo prav,d a se naredi kako se nosi odgovornost… in učiteljica si te njihovve ideje, predloge zapiše in potem sama samostojno presodi z nekimi normalnimi in še vedno spoštljivimi ukrepi med zapisanimi idejami, ki jih podajo vsi otroci na določeno tematiko na splošno, in ne na določeno osebo.[/quote]

Kot učiteljica imam dovolj znanja in izkušenj, da sama presodim, kaj učenci potrebujejo. Predlogov kazni od npr. osemletnikov vsekakor ne. Kot učiteljica imam avtoriteto in je ne preustim nikomur.[/quote]
no če jo imaš potem pač znaš presoditi tudi, da obstajajo drugi bolj normalni in spoštljivi ukrepi učenja odgovornosti 6 letnika kot pa pošiljanje v kot.
Sicer pa nihče ne ve vsega in ni tako vsemogočen… obstaja pregovor tudi otroci nas lahko veliko naučijo – in tudi otroci ja imajo lahko s svojo domišljijo včasih prav kakšen zanimiv in uporaben predlog, ki ga lahko odrasli z znanjem in izkušnjami uporabijo smotrno.
taka vsemogočnost in oddaljenost od ot4rok ravno zna roditi upor … zame dober vzgojitelj , učitelj se zna približati otrokom in ne nanje gledati zviška.

stanje v kotu je izbira otroka samega…točno ve, če bo motil, žalil, govoril, ugovarjal ali karkoli drugega pač, zaradi česar se učiteljica odloči za to kazen, bo stal v kotu (če stojijo tam 3 na dan, potem res vejo, zaradi česar se to zgodi)…in potem sam izbere – če bom motil pouk, bom stal v kotu…ok, motim pouk in grem stat v kot…v čem je problem? če ne želi stati v kotu, pač ne moti in pika!

Kot učiteljica imam dovolj znanja in izkušenj, da sama presodim, kaj učenci potrebujejo. Predlogov kazni od npr. osemletnikov vsekakor ne. Kot učiteljica imam avtoriteto in je ne preustim nikomur.[/quote]
no če jo imaš potem pač znaš presoditi tudi, da obstajajo drugi bolj normalni in spoštljivi ukrepi učenja odgovornosti 6 letnika kot pa pošiljanje v kot.
Sicer pa nihče ne ve vsega in ni tako vsemogočen… obstaja pregovor tudi otroci nas lahko veliko naučijo – in tudi otroci ja imajo lahko s svojo domišljijo včasih prav kakšen zanimiv in uporaben predlog, ki ga lahko odrasli z znanjem in izkušnjami uporabijo smotrno.
taka vsemogočnost in oddaljenost od ot4rok ravno zna roditi upor … zame dober vzgojitelj , učitelj se zna približati otrokom in ne nanje gledati zviška.[/quote]

Prejšnji post ni moj, vendar, ste že kdaj mogoče toliko stare otroke spraševale, se pogovarjale z njimi, kakšne kazni bi oni predlagali?

Še ne? Poizkusite. Presenetili vas bodo z zelo hudimi, nesprejemljivimi.
Tudi o tem se je potrebno z njimi pogovarjati, namreč, do kod je kakšna kazen smiselna, ter kolikšna.

Je res. Učitelj mora biti tudi za to usoosobljen. Lepo je povedala, da bi izoostavitev učenca pripeljala do linča. To so resne stvari.
Odgovornost šolnikov je kompleksna zadeva.
Ravno v ta namen je potrebna tudi primerna priprava učitelja na delo z otroki. Koliko je preveč pisarije za to, pa tu mogoče ni ravno tema.
Tema pa je sam pomen učiteljeve avtonomije.


no če jo imaš potem pač znaš presoditi tudi, da obstajajo drugi bolj normalni in spoštljivi ukrepi učenja odgovornosti 6 letnika kot pa pošiljanje v kot.
Sicer pa nihče ne ve vsega in ni tako vsemogočen… obstaja pregovor tudi otroci nas lahko veliko naučijo – in tudi otroci ja imajo lahko s svojo domišljijo včasih prav kakšen zanimiv in uporaben predlog, ki ga lahko odrasli z znanjem in izkušnjami uporabijo smotrno.
taka vsemogočnost in oddaljenost od ot4rok ravno zna roditi upor … zame dober vzgojitelj , učitelj se zna približati otrokom in ne nanje gledati zviška.[/quote]

Prejšnji post ni moj, vendar, ste že kdaj mogoče toliko stare otroke spraševale, se pogovarjale z njimi, kakšne kazni bi oni predlagali?

Še ne? Poizkusite. Presenetili vas bodo z zelo hudimi, nesprejemljivimi.
Tudi o tem se je potrebno z njimi pogovarjati, namreč, do kod je kakšna kazen smiselna, ter kolikšna.

Je res. Učitelj mora biti tudi za to usoosobljen. Lepo je povedala, da bi izoostavitev učenca pripeljala do linča. To so resne stvari.
Odgovornost šolnikov je kompleksna zadeva.
Ravno v ta namen je potrebna tudi primerna priprava učitelja na delo z otroki. Koliko je preveč pisarije za to, pa tu mogoče ni ravno tema.
Tema pa je sam pomen učiteljeve avtonomije.[/quote]
ženska beri beri – če si šolnica moraš znati brat predvidevam… nihle ni omenjal izpostavitve učenca – to je pojasnjeno zgoraj…
drugale me pa take pisarije kot jih ti pišeš kao z razlago kompleksnostji itd. spominjajo na teke birokrate ala v naših csd-jih, kjer jih potem srečujemo v čudnih zgodbah, kjer so otroci in ostali udeležni prizadeti, trpijo, odgovrorni na mestih, ki imajo avtoriteto se pa izgovarjajo na predpise, avtoiteto, moč – srčnost in povezava s sočlovekom in zdravorazumsko razmišljanje jim pa ob tem čisto odpove. vse te poklice je treba delati s srcem – in ne s cilje jaz sem avtoriteta , tega nikomur ne dam… poistovetenje z močjo pozicije in izraba te moči na podrejenih daje slabe rezulate in dela škodo podrejenim. To je daloeč od spoštovanja in delanja poklica s srcem in prav to zadnje daje povezavo s podrejenim in posledično obojestransko dobre rezultate in tudi zadovoljstvo. delanje s srcem in ne z avtoriteto.
tisti, ki dela s srcem ima tudi spoštovanje in ugled v očeh odvisnega s katerim sodeluje… zatorej je sodelovanje vedno uspešno in daje odlične rezultate, če pa nekdo štarta z vidika avtoritete in moči nad nekom, pač to žal ne bo tako.
tore spoštovanje in ugled učitelja in avtoriteta učitelja ni isto zame…
učitelj, ki ima spoštovanje in ugled v učenčevih očeh, ha bodo učenci vedno ubogali, mu sledili, upoštevali njegova navodila, celo željni bodo njegovih nasvetov, ker mu bodo zaupali, bo zanje navdih, mu bodo verjeli, poleg tega ga bodo imeli tudi radi , bo razmevanje odlično, odnos topel, medtem ko učitelj, ki deluje s pozivije avtoritete, bo imel mir, da bo predal znanje mogoče že, učenci ga bodo gledali s strahospoštovanjem… odnos bo pa hladen – posluh bo iz strahospoštovanja, avtoritete in moči nad njimi in ne zaradi dobrega razumevanja, ker bi učence zanimalo kaj jim ima za povedati, jih naučiti…
To je to in je velika razlika… delo je treba delati s srcem in pride tudi spoštovanje in ugled in to je pomembno. Dober učitelj si zna pridobiti spoštovanje in ugled v očeh učencev in dobi si ga sigurno s spoštovanjem učencev in s srčnim odnosom.

Stanje v kotu se meni zdi bedno!!

JAZ sem generacija, ko so nas pošiljali ven iz razreda. Učitelj je rekel “zgin ven!” in si šel stat pred vrata. Ne daj bože, da te je dobil pred vrati ravnatelj.!! Te je še on ozmerjal, rekel da bo poklical starše ( jaooooo samo te ne, plizzzz) .!! U glavnem strah.

Danes mislim, da bi moral imet prfoks še en plan – zaposlit te moteče lumpe! Imet ene naloge (zanimive), ki jim jih da v enem kotu učilnice…. da dajo mir.
S starši sodelovat (pa da so tudi starši kompatibilni z učitelji) in pol že neki rata :))??!


Kaj veliko pojma o takih otrocih, ki klepetajo pa nimaš? oz. ki motijo pouk?
Oni ne bi nič reševali, še samo več lumpaij bi zganjali, če bi jih človek posedel nekam na rob. Učitelj ni tam, da se bo podrobno ukvarjal s problemom enega od 25. Starši morajo otroke do prihoda v šolo naučiti primarne vzgoje in discipline. Ali pa presoditi, če otrok tega ni zmožen in prestaviti všolanje za leto dni.


Kaj veliko pojma o takih otrocih, ki klepetajo pa nimaš? oz. ki motijo pouk?
Oni ne bi nič reševali, še samo več lumpaij bi zganjali, če bi jih človek posedel nekam na rob. Učitelj ni tam, da se bo podrobno ukvarjal s problemom enega od 25. Starši morajo otroke do prihoda v šolo naučiti primarne vzgoje in discipline. Ali pa presoditi, če otrok tega ni zmožen in prestaviti všolanje za leto dni.[/quote]

Se popolnoma strinjam! Z vsem se strinjam. Nimate pojma, kak mene EN vnuk spravi ob živce!
Kaj šele ‘tovršico’, ki ima takih 25 !!

Nč, težko je. Tepst jih ne smemo, za delat niso, da bi šli kam koze past ob petih zjutraj…. nosimo jim torbice, voziimo pred šolski prag…. če ne jih bo kakšn vosu povozu….

Po moje je najboljš, da sodelujemo z učiteljicami. In naj mulčki garajo – samo ne pred računalniki!
Je tak? 🙂


Kaj veliko pojma o takih otrocih, ki klepetajo pa nimaš? oz. ki motijo pouk?
Oni ne bi nič reševali, še samo več lumpaij bi zganjali, če bi jih človek posedel nekam na rob. Učitelj ni tam, da se bo podrobno ukvarjal s problemom enega od 25. Starši morajo otroke do prihoda v šolo naučiti primarne vzgoje in discipline. Ali pa presoditi, če otrok tega ni zmožen in prestaviti všolanje za leto dni.[/quote]

Se popolnoma strinjam! Z vsem se strinjam. Nimate pojma, kak mene EN vnuk spravi ob živce!
Kaj šele ‘tovršico’, ki ima takih 25 !!

Nč, težko je. Tepst jih ne smemo, za delat niso, da bi šli kam koze past ob petih zjutraj…. nosimo jim torbice, voziimo pred šolski prag…. če ne jih bo kakšn vosu povozu….

Po moje je najboljš, da sodelujemo z učiteljicami. In naj mulčki garajo – samo ne pred računalniki!
Je tak? :)[/quote]

Saj boldano je problem … Otroci nimajo več nobene orenk telesne aktivnosti, potem paodvečno energijo sproščajo tako, kot ni primerno in zaželeno.

Kot učiteljica imam dovolj znanja in izkušenj, da sama presodim, kaj učenci potrebujejo. Predlogov kazni od npr. osemletnikov vsekakor ne. Kot učiteljica imam avtoriteto in je ne preustim nikomur.[/quote]
no če jo imaš potem pač znaš presoditi tudi, da obstajajo drugi bolj normalni in spoštljivi ukrepi učenja odgovornosti 6 letnika kot pa pošiljanje v kot.
Sicer pa nihče ne ve vsega in ni tako vsemogočen… obstaja pregovor tudi otroci nas lahko veliko naučijo – in tudi otroci ja imajo lahko s svojo domišljijo včasih prav kakšen zanimiv in uporaben predlog, ki ga lahko odrasli z znanjem in izkušnjami uporabijo smotrno.
taka vsemogočnost in oddaljenost od ot4rok ravno zna roditi upor … zame dober vzgojitelj , učitelj se zna približati otrokom in ne nanje gledati zviška.[/quote]

Sem že zgoraj napisala, da mi je stanje v kotu bedno.

Prejšnji post ni moj, vendar, ste že kdaj mogoče toliko stare otroke spraševale, se pogovarjale z njimi, kakšne kazni bi oni predlagali?

Še ne? Poizkusite. Presenetili vas bodo z zelo hudimi, nesprejemljivimi.
Tudi o tem se je potrebno z njimi pogovarjati, namreč, do kod je kakšna kazen smiselna, ter kolikšna.

Je res. Učitelj mora biti tudi za to usoosobljen. Lepo je povedala, da bi izoostavitev učenca pripeljala do linča. To so resne stvari.
Odgovornost šolnikov je kompleksna zadeva.
Ravno v ta namen je potrebna tudi primerna priprava učitelja na delo z otroki. Koliko je preveč pisarije za to, pa tu mogoče ni ravno tema.
Tema pa je sam pomen učiteljeve avtonomije.[/quote]
ženska beri beri – če si šolnica moraš znati brat predvidevam… nihle ni omenjal izpostavitve učenca – to je pojasnjeno zgoraj…
drugale me pa take pisarije kot jih ti pišeš kao z razlago kompleksnostji itd. spominjajo na teke birokrate ala v naših csd-jih, kjer jih potem srečujemo v čudnih zgodbah, kjer so otroci in ostali udeležni prizadeti, trpijo, odgovrorni na mestih, ki imajo avtoriteto se pa izgovarjajo na predpise, avtoiteto, moč – srčnost in povezava s sočlovekom in zdravorazumsko razmišljanje jim pa ob tem čisto odpove. vse te poklice je treba delati s srcem – in ne s cilje jaz sem avtoriteta , tega nikomur ne dam… poistovetenje z močjo pozicije in izraba te moči na podrejenih daje slabe rezulate in dela škodo podrejenim. To je daloeč od spoštovanja in delanja poklica s srcem in prav to zadnje daje povezavo s podrejenim in posledično obojestransko dobre rezultate in tudi zadovoljstvo. delanje s srcem in ne z avtoriteto.
tisti, ki dela s srcem ima tudi spoštovanje in ugled v očeh odvisnega s katerim sodeluje… zatorej je sodelovanje vedno uspešno in daje odlične rezultate, če pa nekdo štarta z vidika avtoritete in moči nad nekom, pač to žal ne bo tako.
tore spoštovanje in ugled učitelja in avtoriteta učitelja ni isto zame…
učitelj, ki ima spoštovanje in ugled v učenčevih očeh, ha bodo učenci vedno ubogali, mu sledili, upoštevali njegova navodila, celo željni bodo njegovih nasvetov, ker mu bodo zaupali, bo zanje navdih, mu bodo verjeli, poleg tega ga bodo imeli tudi radi , bo razmevanje odlično, odnos topel, medtem ko učitelj, ki deluje s pozivije avtoritete, bo imel mir, da bo predal znanje mogoče že, učenci ga bodo gledali s strahospoštovanjem… odnos bo pa hladen – posluh bo iz strahospoštovanja, avtoritete in moči nad njimi in ne zaradi dobrega razumevanja, ker bi učence zanimalo kaj jim ima za povedati, jih naučiti…
To je to in je velika razlika… delo je treba delati s srcem in pride tudi spoštovanje in ugled in to je pomembno. Dober učitelj si zna pridobiti spoštovanje in ugled v očeh učencev in dobi si ga sigurno s spoštovanjem učencev in s srčnim odnosom.[/quote]

Če bi prebral-a kaj sem napisala zgoraj, bi ugotovil-a, da pri meni zadostuje beseda, opozorilo, pogovor.
Ja, se strinjam, poklic je potrebno opravljati s srcem.

Poučujem v 6., 7., 8. In 9. razredu in v OPB. Nikjer nimam težav z disciplino. V vsakem razredu, oddelku je dobro vzdušje. Ko pridem v učilnico, vidijo, da v vsakem vidim osebo, ne pa številko.

Vseeno pa NE UPORABLJAM KAZNI.

Moje metode so po moji strokovni izbiri. Tukaj ni demokracije. O mojih metodah ne morejo odločati otroci, ki niso usposobljeni za poučevanje.
To sem jaz in tega si ne pustim vzeti, ker sem jaz odgovorna za učence. Za njihovo znanje, napredek, varnost.
Sicer pa bi de po mojem mnenju kar hitro spet vmešali starši, če bi kakšna učiteljica na takšen način določila KAZNI.
Ker se v šoli KAZNOVATI ne sme. A vam res ni jasno?

Si pa slaba učiteljica, če ne veš, da obstajajo kazni. Otroci te gotovo prinašajo okrog. Ne ti meni o tem, da učiš! Šole še ob blizu nisi videla!

Prejšnji post ni moj, vendar, ste že kdaj mogoče toliko stare otroke spraševale, se pogovarjale z njimi, kakšne kazni bi oni predlagali?

Še ne? Poizkusite. Presenetili vas bodo z zelo hudimi, nesprejemljivimi.
Tudi o tem se je potrebno z njimi pogovarjati, namreč, do kod je kakšna kazen smiselna, ter kolikšna.

Je res. Učitelj mora biti tudi za to usoosobljen. Lepo je povedala, da bi izoostavitev učenca pripeljala do linča. To so resne stvari.
Odgovornost šolnikov je kompleksna zadeva.
Ravno v ta namen je potrebna tudi primerna priprava učitelja na delo z otroki. Koliko je preveč pisarije za to, pa tu mogoče ni ravno tema.
Tema pa je sam pomen učiteljeve avtonomije.[/quote]
ženska beri beri – če si šolnica moraš znati brat predvidevam… nihle ni omenjal izpostavitve učenca – to je pojasnjeno zgoraj…
drugale me pa take pisarije kot jih ti pišeš kao z razlago kompleksnostji itd. spominjajo na teke birokrate ala v naših csd-jih, kjer jih potem srečujemo v čudnih zgodbah, kjer so otroci in ostali udeležni prizadeti, trpijo, odgovrorni na mestih, ki imajo avtoriteto se pa izgovarjajo na predpise, avtoiteto, moč – srčnost in povezava s sočlovekom in zdravorazumsko razmišljanje jim pa ob tem čisto odpove. vse te poklice je treba delati s srcem – in ne s cilje jaz sem avtoriteta , tega nikomur ne dam… poistovetenje z močjo pozicije in izraba te moči na podrejenih daje slabe rezulate in dela škodo podrejenim. To je daloeč od spoštovanja in delanja poklica s srcem in prav to zadnje daje povezavo s podrejenim in posledično obojestransko dobre rezultate in tudi zadovoljstvo. delanje s srcem in ne z avtoriteto.
tisti, ki dela s srcem ima tudi spoštovanje in ugled v očeh odvisnega s katerim sodeluje… zatorej je sodelovanje vedno uspešno in daje odlične rezultate, če pa nekdo štarta z vidika avtoritete in moči nad nekom, pač to žal ne bo tako.
tore spoštovanje in ugled učitelja in avtoriteta učitelja ni isto zame…
učitelj, ki ima spoštovanje in ugled v učenčevih očeh, ha bodo učenci vedno ubogali, mu sledili, upoštevali njegova navodila, celo željni bodo njegovih nasvetov, ker mu bodo zaupali, bo zanje navdih, mu bodo verjeli, poleg tega ga bodo imeli tudi radi , bo razmevanje odlično, odnos topel, medtem ko učitelj, ki deluje s pozivije avtoritete, bo imel mir, da bo predal znanje mogoče že, učenci ga bodo gledali s strahospoštovanjem… odnos bo pa hladen – posluh bo iz strahospoštovanja, avtoritete in moči nad njimi in ne zaradi dobrega razumevanja, ker bi učence zanimalo kaj jim ima za povedati, jih naučiti…
To je to in je velika razlika… delo je treba delati s srcem in pride tudi spoštovanje in ugled in to je pomembno. Dober učitelj si zna pridobiti spoštovanje in ugled v očeh učencev in dobi si ga sigurno s spoštovanjem učencev in s srčnim odnosom.[/quote]

Tipicno za danasnjo zgreseno vzgojo je, da danes hocete biti svojemu otroku prijatelji namesto strasi in ocitno zdaj to eni zahtevate se od uciteljev. Tako kot stars ne more biti otroku prijatelj, tako ucitelj otrokom ne more biti prijatelj. Tako kot stars je tudi ucitelj za njih avtoriteta, ki jim daje znanje in ga vodi do odraslosti. In prav zaradi znanja, ki ga dobijo od ucitelja ga morajo otroci spostovati, ker brez znanja so v zivljenju nule.


Odvisno zakaj je stal v kotu. Če se je zibal na stolu ali nagajal drugim, morda tekal po hodniku, se lovil, podtikal drugim noge, potiskal v vrsti,… in mu je učiteljica rekla, da naj neha, se strinjam s stanjem v kotu. Če starši ne moreju naučiti otroka, da pol ure sedi za mizo in ubogajo, potem pač mora to narediti učiteljica in to tako, da enega “kaznuje” in se hkrati ukvarja še s preostalimi učenci. S podpisi pa se nič ne reši, ker se starši običajno norčujejo iz podpisov in dajejo potuho.
V tem šolskem letu imam v 1. razredu dva najmlajša otroka in kolikor mi opisujeta, so zelo veliko zunaj, na igralih ali pa v telovadnici, med poukom (cca 2-3x po pol ure/dan) pa nekateri še vseeno ne sedijo in ne delajo nalog, ampak delajo “neumnosti”, včasih prav nevarne reči. In raje vidim, da učiteljica otroka pošlje v kot, kot pa da iz neumnosti poškoduje sebe ali koga drugega.

Jaz vam zaupam! In to v prvih 14-dneh opazijo/začutijo/spoštuje tudi mladina!! Pa še glas gre …..
Točno ve, do kje se lahko zaje*bava in kje ni več mrdanja.

Pri nekaterih lahko, pri nekaterih si stal mirno! Eni prfoksi so tihi, dajo 2, zamujajo. Eni so težki, strogi in moraš znat.
Eni si prijazni, topli, razumevajoči…….naučili so nas več, kot je sploh možno! Pri najtežjih predmetih! ČE IMAŠ SREČO!!

Je pa res, da ti zna prfoks zagrenit lajf. Že v OŠ! Dva razreda…. ena učiteljica je bila ‘farška’, tiha….
druga je prinesla (v tem času) kostanj v razred , bila je živahna – učenci so požirali njeno znanje.
Prva je dala za domov reševat 5 strani v delovnem zvezku, druga je rekla: prinesite 5 jesenskih listov različnih barv in bomo okrasili razred! In te liste so preštevali, popisali…. 🙂

Kaj mislite, kdo je več znal? Kdo je z veseljem hodil v šolo? In kje so bili moji otroci???

Pa mine leto in upaš, da bo v naslednjem letu boljše. Pa nismo!!! razvajeni!

Pred dnevi pride naš vnuk iz Gardalanda…… in jasno je ves pod vtisom govoril sošolcem, kako se je vozil z vlakom ‘smrti’, pa prosti pad…… in drugi so obujali spomine…saj kdo pa še ni bil.?
In pride učiteljica v razred in ???? Rekla je strogo: “Zakaj ne sedite?? Ja pa ti Poldi (naš) si spet ta glaven??”
Nooooooooooo, zakaj mora tastara vse pokvarit?? To je tipični primer!!
Če bo pa naš kaj zmerjal, ne bo sedel pri miru 3/4 ure (haha) – ga pa mirne duše lahko ošteješ!!


to pa ni bilo mišljeno tako, da se ostale vpraša kako naj se dotičnega kaznuje, ampak da za določeno dejanje že predhodn vsi tudi ta kršitelj povedo kaj bi bilo prav,d a se naredi kako se nosi odgovornost… in učiteljica si te njihovve ideje, predloge zapiše in potem sama samostojno presodi z nekimi normalnimi in še vedno spoštljivimi ukrepi med zapisanimi idejami, ki jih podajo vsi otroci na določeno tematiko na splošno, in ne na določeno osebo.[/quote]

sem za štos vprašala malega, kakšno kazen bi dal sošolcu-klepetavcu … gumb pojest 🙂 no, znižala sva na lizanje gumba 🙂

kako kazen pa ti priporočaš?To je primerna kazen.

Starši jim dajte pravo vzgojo pa ne bo takih vprašanj. Če je bil zato vzrok, potem to niti ni neka grozna kazen. Podpis bi malo rešil, otrok naj vam zaupa brez podpisa. Pogovorita se kaj je prav in kaj ne. Nučita se pogovarjati, ne samo kritizirati. Opišite mu kaj naj dela prav, ko bo izpolnih pogoje ali če se bo videlo, da učiteljica dela krivico, potem pa prepis v dugo šolo. Jaz sem to drugo naredila, pa se zeloooooo splačalo. Danes so že odrasli in nobenege vzgojnega vkrepa ni bilo več potrebno.

Kaj vse ne zveš.


Kaj vse izveš, česa vsega ne izveš


to pa ni bilo mišljeno tako, da se ostale vpraša kako naj se dotičnega kaznuje, ampak da za določeno dejanje že predhodn vsi tudi ta kršitelj povedo kaj bi bilo prav,d a se naredi kako se nosi odgovornost… in učiteljica si te njihovve ideje, predloge zapiše in potem sama samostojno presodi z nekimi normalnimi in še vedno spoštljivimi ukrepi med zapisanimi idejami, ki jih podajo vsi otroci na določeno tematiko na splošno, in ne na določeno osebo.[/quote]

sem za štos vprašala malega, kakšno kazen bi dal sošolcu-klepetavcu … gumb pojest 🙂 no, znižala sva na lizanje gumba :)[/quote]
Vidis napaka, ti si ga usmera na linc sosolca, vprasala bi ga nasplosno kako se popravi oz. Odgovarja za klepetanje in motenje pouka… zamisli se zdaj kaka oseba je ta tvoj otrok, da bi drugim dal gumbe goltat… sicer se pa ne cudim, da izjavi kaj takega, ker je celo tebi to smesno in zabavno, potem je jasno od kod otrok tak pristop in nacine pobere

tumpikaaa :))) moj otrok je bolj pameten kot ti … on se je smejal, ko je govoril o grizenju gumbov

pa kako ste lahko tako hudobne do otrok? to je bil klepet v prvem razredu!!!


Sak izgobor je dober ane… nam butastim kot nas zalis niti za zabavo ne bi prislo na misel, da bi komu dal gumbe za goltat… tebi pac ocitno… in potem smo mi butasti ane.. drugic bo verjetno v zabavi rekel da bo enga stihnu in ti kot mama se bos smejala in rekla dobra fora… nam butastim kot nas ti ozigosas pa stvari s katerimi se skoduje nekomu drugemu pac niso smesne niti zabavne… zalostno tebi pac so in to ucis ocitno tudi tvojega otroka… in se bolj zalistno se imas ob tem za pametno…

sem za štos vprašala malega, kakšno kazen bi dal sošolcu-klepetavcu … gumb pojest 🙂 no, znižala sva na lizanje gumba :)[/quote]
Vidis napaka, ti si ga usmera na linc sosolca, vprasala bi ga nasplosno kako se popravi oz. Odgovarja za klepetanje in motenje pouka… zamisli se zdaj kaka oseba je ta tvoj otrok, da bi drugim dal gumbe goltat… sicer se pa ne cudim, da izjavi kaj takega, ker je celo tebi to smesno in zabavno, potem je jasno od kod otrok tak pristop in nacine pobere[/quote]

Pa meni pravijo, da ne poznam heca!

New Report

Close