Nagravzen človek

Nagravzna tema! Fuj vsakikrat, ko jo debil dvigne na vrh. Posranec z vrečko boš ti. Ogabnez!

Čeprav …

Si gey, praviš da o tem ni dvoma. Imaš partnerja s katerim živiš. Praviš, da te privlačijo moški. Le ona je posebna.

Najslabša stvar so tej mix signali in izkazovanje naklonjenosti, ki ni resna, je občasna, ni stalna. Ko prideš in greš, občasno si tam. Na dolgi rok izgubiš zaupanje. Ja, se pogovarjaš, se smejis, vendar ne verjameš, ne zaupaš.

Pusti jo pri miru. Nimaš namena je bolje spoznat, jo vključit v tvoje življenje. Pusti jo pr miru in ne hodi več k njej, če nimaš potrebe. Čustva sprejmi, brez dilem, tudi do nje in jih pusti. Ne drži jih.

In obrni list. Očitno je neka energija med vama. In najslabša stvar je prav to hladno-toplo vedenje, ta nekonsistenca. Nimaš namena z njo met kaj, pa lahko je sam poznanstvo, kar bi vključilo kako obvezo s tvoje strani. Pusti.jo.

Ozavesti čustva, sprejmi jih, vendar ne jih gojit. In začni živet svoje življenje.

Ljudje, ki pocnete to – pridete in greste, hladno-toplo, ste in vas ni, občasni pogovori in nič več, drugo stran sam igrate. Človeku dajete občutek, da nekaj je, da nekaj čutite, ampak ne dovolj, da bi zanj tvegali, naredili prostor in čas. Date občutek, da ga imate za norca in se sam naslajate nad vsem.

In nevede rušite vero in zaupanje. Je novo leto kmalu. Naj bo to tudi nov list. Si ne zasluži igračkanja s čustvi. Boli. To vem, ker to počejo meni. Ne želim tud njej te občutke, dvome, vedenje, da si fajn sam ne dovolj.

Točno tako to igračkanje s čustvi, ko je jasno, da nekaj je, pa očitno drugi pol ni “dovolj”, da se čustva iskreno pokažejo. In ta igra, ta hoja pa robu, ko ga vidiš in veš, pa je in ni tvoj…Zblojeno do konca. Čemu laž, kaj točno ščitiš z njo? Lažen zakon, lažno vez? Morebiti samega sebe, se bojiš pasti, prepustiti…

Pa ne beri teme. Ostalim nam je zanimiva in rabi beremo avtorjeve zapise

Bojiš se, ker si si ustvaril čudovit svet v tvojih sanjarjenjih. S soočenjem z realnostjo se bojiš, da bi izgubil upanje, da bo prihodnost vendarle vajina. Takšna povezanost uma je zelo redka, zato je očitno da tvoji občutki ne bodo minili, verjetno nikoli. Poj nasvet je, da se družiš z njo, poglobiš vajin odnos na pravi prijateljstvo in enostavno počakaš na pravi čas. Drugega ti tako ne preostane, če v tem momentu nimaš poguma. Kako se pa ona odziva nate, imaš občutek, da ti želi pomagati in jo skrbi za tvoje dobro počutje? Ob praznikih ljudje se bolj hrepenim po ljubljenih osebah, kako ti to doživljaš? 

🤣🤣 ok .. kako se čustva iskreno pokažejo? Ker to gledanje je iskreno?

Ne, iskreno je, da človeku pridš in se z njim pogovarjaš, javno, pred vsemi in ne le 1x ali 2x mesečno, ves čas. Da človeka vprašaš na sprehod in ne na kavo tko mimogrede in pole zgineš, ko ni instant takojšnjega odgovora.

Ker to je to – vsi hočete vse tkoj in ko tega takoj ta trenutek ni .. via. Ah ja, sej ni resna se glasi.

Ljudje smo različni. Eni so preudarni, eni imajo čustveno navlako, eni težje zaupajo, eni so nesigurni vase… kok je tega. Sam ko delate tko izhajate iz lastne perspektive ne upoštevate pa da je na drugi strani druga oseba. Avtor dela točno to – si daje neke ideje v glavo in ne naredi koraka. Ker korak pomeni spremembo.Lahko je opazovat od daleč, ampak tvegat? To je nekaj drugega, kar zahteva čist drug pogum. In tega 3/4 bebcev nimate. Gledate paja, to ja.

Zakaj bi mogla ženska reagirat na nekoga k ga ni? Na čigavo čast? Moški ma za pokazat žensku, da je vredna, da je drugačen ne pa obratno. In če on dvomi o njej pole slepi samega sebe.

Sprašuješ mene? Js mam tak zakon že doma. Si urejam zadeve, da pa bom tekla za moškim? Ne. Sem to počela 20 let. Vse, kar sem od tega dobila, je izguba zaupanja in prelomljene besede, življenje z nekom, ki ne tvega, ne pokaže, se ne bori, ni moški. To zdaj pišem zase.

Mi je všeč brat, sam kaj se bere tu? Vaše, moje pisanje – avtorja ni. Nič ne piše o njej konkretno, nobenih dogodkov, posebnosti. Sam preberte za nazaj v vseh 13 straneh in napište kaj ste sploh izvedeli. Nič.

Izrazila sem svoje mnenje. Ni vam všeč? Ne odgovarjat. In prosite avtorja da kaj napiše. Js bom.napiala kar menim da je prav – da se neha met za norca iz partnerja in nje in se odloči. K mi gredo moški k tam v ozadju stojijo in mencajo in vlečejo 2 leti isto kratkomalo na živce.Ja, k je bil tud pr meni en tak. In ga ne razumem več in nočem vedet niti tisto več in ignoriram. Če nekoga hočeš, boš našel način ne pa čakal. Stavim, da bi tkoj sprejel, če bi ona njega povabila. Zakaj že? Aja, da ni njegova odgovornost, če kaj ne rata ali se odnosi zjalovijo. Ja .. waw .. zrelost na kvadrat.

Povej ji, saj bo vse razmela, če je toliko normalna, kot jo opisuješ.

“Ja, k je bil tud pr meni en tak. In ga ne razumem več in nočem vedet niti tisto več in ignoriram. Če nekoga hočeš, boš našel način ne pa čakal.”

Kaj se je pa zgodilo, sta se gledala z iskricami v očeh, tip pa potem ni naredil naslednjega koraka?

Je verjel lažem, ki so krožile o meni okoli. Pršel še 1x in pole ne več, preden sm mela poletje od pekla. Je tak kot vsi ostali.

Oz. Če bolje opredelim – bolj pomemben mu je status, ugled v družbi kot to, da bi se potrudil, navezal osnovni stik in si sam ustvaril mnenje. Izbral je izzy pot, pot, kjer je še vedno cool in oh in sploh. Če bi z mano navezal stik, bi bil njegov ugled očrnjen. Ker so mene javno linčali.

Škoda. Ampak če je labilen, itak ni bil taprav in si ga je treba izbit iz glave, včasih se v tanarobne zacopamo, nimaš kej.

😄 delam na tem. Ga ignoriram in ne reagiram. Ne nanjga ne na druge in se hitro vidi stanje. 🙃

Eto. Drugače je ta energija zaljubljenosti ful močna in se lahko nanjo šlepaš tudi za druge stvari in gore premikaš, ampak če objekt ni taprav, je ponavadi najboljše zdravilo nov objekt najdt, drugo simpatijo, ali pa vsaj hobi, najslabše je bit sam doma v tišini s svojimi mislimi, ali pa s kšno melanholično muzko, da te ja še bolj emocionalno potre.

Ampak če te prav razumem ti je oddajal signale, pa si se kdaj pogovorila z njim?

Ne. Problem je kraj, kjer sva se spoznala. Ni bil.primeren, jaz pa o njem ne vem nič, niti imena. Drugo, problem so druge ženske k so si ga že vzele zase. Tretje, prepricana sem, da me je kdaj čakal ali pozdravil z avta, vendar imam astigmatizem – ne vidim. Nazadnje je pršel aprila, pogled k mi ga je namenil je povedal vse. Po tem sem ga videla še preden sem pričela z zaposlitvijo in je bil jezen.

Ne. Je ok. Ni mi več nakazal ničesar, niti razumevanja. Pogled je bil hladen, mrtev. Sem pogledala proč. In ga ignoriram. Njega in vse ostale k nakažejo zanimanje.

Ne bom tekla za nikomer. Si zaslužim več.

7Mogoče kaj več napises o tem obcutku, kot bi bil v njenem umu, zakaj se ti zdi tako? Sta si tako podobna po razmišljanju, skupnih interesih?

“Sem pogledala proč. In ga ignoriram. Njega in vse ostale k nakažejo zanimanje.”

Zakaj pa vse ostale, kaj so pa oni krivi, da vam je ta zlomil srce, niso vsi isti.

😄😄 kaj? Ni konsistence. Pridejo in grejo, in cakajo da bom js tekla za njimi. Ne bom. Hvala. Si zasluzim vec

Noben normalen moški ne pričakuje, da bojo ženske tekle za njim. Kar normalno pričakuješ, je da ti simpatija vrača flirt s podobno energijo in intenzivnostjo nazaj, če tega ni, razumeš da ni zainteresirana.

TAko nekako.

Delam na takem delovnem medtu, da je tega dosti. Tu, kot sem razumela, je navada, da ženski k pokaže zanimanje za moškega, pošljejo “snubce”, da jo zamotijo in ne “nadleguje” moške, ki so percepirani kot višje od nje. No, to so naredili meni. Res mi je bil ta moški všeč, sam kot pravim, imam astigmatizem in sem miop, ne vidim prav oz ne vidim isto osebo na daleč kot od blizu. Od prejšnjega poletja naprej je bilo tako. Večinoma sem jih imela js za norca, sem pa dala priložnost vsakemu, v primeru, da se motim in morda je med temi tudi prijatelj, zaupnik oz nekdo k bi razumel težavo k sm jo imela. To in k res rada klepetam z ljudmi in spoznavam ljudi. Vsakdo ima zanimive in poučne stvari za povedat.

To poletje sem pa izvedela, da se mi pol mesta smeji, posmehuje, zasmehuje, da je bilo vse zmenjeno, naročeno. Delala sem preizkuse – zinla kako vn pred ostalimi, napisala kaj na FB in opazovala reakcije. Slika, ki se mi je naslikala, ni bila lepa. Nazadnje me je en moški, s katerim sem sam klepetala (nič posebnega, vpr kako je, kako je sin ipd), povabil.na pijačo. Ko sem sprejel, je šel proč in ga ni bilo več. Sem sumila, da je bila igra, potrditev sem žal dobila prejsnji teden, ko so krajani stali tam in čakali reakcijo – so se poznali.

Vse je bilo zmenjeno in imeli so me za norca. Zdaj mi sam pošiljajo tu pa tam kake moške da dobijo osebne info in opravljajo naprej.

Po vsem tem ne zaupam in ne verjamem več nikomur. In tisti človk ni bil nič drugega – igra in zabava za hranjenje njegovega ega.

Kaj ti bo moški k stoji v ozadju, ti malenkostno nakaže zanimanje in čaka, da boš zgrabil vabo. Da bom ljubica pole? Cipa? Da si me bodo podajali ko bonbonček? Da bom zatirana?

Ne. Ne rabim.

Na kratko si zaslužim več. Vem kdo sem in prepoznam lastno veljavo in vrednost in ne bom klonila ali se podredila.

Grenka izkušnja…pa vendar sedaj vsaj veš koliko je ura. V novem letu bo bolje…pravijo. Če drugega ne, nam da možnost obrniti nov list.

Tale te ni bil vreden. Na žalost naletimo na takšne, ki se nam zdijo drugačni, nas predramijo, v nas pustijo globok pečat…Pa se zgodba žal ne izide oz. niti začne ne. Težko, res težko ga bom izpustila, ampak drugega mi ne preostane.

Grozljiva izkušnja.

Da se odrasli takole obnašajo kot nezreli mladostniki, najstniki, adijo pamet. Očitno je velik del kolektiva z neko psihološko diagnozo, motnjo, ker normalno tole ni, takšno vedenje, naslanjanje in zloba. Za pobegnit stan, čimprej, če je le mogoče. Razen, če čutite, da boste zmogli čez to. Delujete, se berete, kot kar močni, vendar je takšno okolje strupeno, negativno in nezdravo.

Vse dobro.

žal so posledice. Največji problem je zaupanje in vera.In ja, sem začela iskat rešitve, da grem proč, sam ni izzy. Preračunavam in ne grem skozi. Sicer sem se pa od vseh distancirala. Ne gledam več v vozila, ne verjamem več pogledom, vem, da iščejo sam info za nadaljnje opravljanje in posmeh, ne reagiram ali se vsaj trudim ne, ne hodim več v okolici. Vse se mi je spremenilo, ampak gre. Počasi. Tu so pač taki in kljub temu, da boli, je bolje vedet resnico kot živet v iluziji. Sicer niso slabi ljudje, so pa kaštroni. Ne greš slepo verjet lažem 1 osebe. Je šlo mimo. In upam, da bo kdo spredvidel, da ženska k je vse to začela, potrebuje pomoč in ji jo bo kdo tudi dal. Ostali? Kaj je z njimi ne vem. Nimam stikov, ne poznam nikogar in tud nočem več. Sem sama in mi je čudovito.

Težka situacija. Kako si se odločil?