Ni najboljša ideja o svojih čustvih razlagat, to se redko dobro konča in žensko spravi v nelagodje, kaj naj ona z informacijo, da ste vi zacopani vanjo, naj ona vas objame in kušne? Poleg tega, da je vedno vprašanje iskrenosti besed, dejanja štejejo, ne besede.

Čas za čustva razlagat pride kasneje, to zdaj je čas za flirtanje, zato smo ga pa izumili, da lahko sproščeno in igrivo potipaš teren in vidiš, kakšen je odziv. Če ni tak, kot bi si želel, lahko dostojanstveno narediš korak nazaj in ni nihče prizadet ali užaljen, če ti pa flirt odbije s podobno energijo nazaj, pa eskaliraš, za odtenek pojačaš temperaturo. Sej za začetek je lahko dovolj že samo pogled, oči in pogledi ogromno povejo, ali pa nedolžen dotik, dvoumna besedna igra, ženska je glede tega zelo intuitivno bitje, takoj začuti, da si vklopil kurjavo, ušesa se ji naperijo in vidiš ji v očeh, ko začne procesirat, kaj se je lihkar zgodil. S tem tudi testirate njena čustva, brez flirtanja je težko ločiti privlačnost od prijaznosti.

Tema je polna zelo lepih ljubezenskih zapisov od avtorja kot tudi drugih sodelujočih. Se bere kot ljubezenski roman. Zanimivo koliko je pozitivnih in vzpodbudnih komentarjev o bodočem uspehu vajine zveze. Te pa razumem. V službi je treba biti pri takšnih ravnanjih povezanih z odnosi zelo previden sploh, če veliko sodelujeta. Ampak tudi ona razmišlja enako. Zato pa se prestraši, ker ne ve kam tvoja naklonjenost pelje sploh če rada dela s tabo. Če bi vedela, da so zadaj tako močna in iskrena čustva, se sigurno ne bi. Trenutno je verjetno edina možnost, da si priznata čustva in soočita, da se ona prepozna na tem forumu. V kakšnem pogovoru ali sporočilu ji napiši kaksne besede ali stavek kot jih uporabljaš tukaj. Ali pa zapisi kaj iz vajinega pogovora,  kar bo samo ona vedela.

To je sigurno brezveze, da se (spre)govori  o tako globokih čustvih, itak se čuti… ampak kako si naj pa dva prideta na jasno, naprimer nobeden ne želi narest tistega koraka, pa samo mencata na mestu…vidi pa se, da nekaj je.

Malo alkohola s strani obeh, ki prežene zadržanost in bi se pri podlagi, ki jo že imata hitro ujela😊

@EnaMo

“To je sigurno brezveze, da se (spre)govori  o tako globokih čustvih, itak se čuti… ampak kako si naj pa dva prideta na jasno, naprimer nobeden ne želi narest tistega koraka, pa samo mencata na mestu…vidi pa se, da nekaj je.”

Te velike izpovedi ljubezni, to samo v kičastih ameriških filmih deluje, že v klasični literaturi npr. protagonist s tako strategijo popuši na celi črti, Goethejevo Trpljenje mladega Wertherja, de Laclosova Nevarna razmerja, Puškinov Evgenij Onjegin…, junak “prizna” svoji simpatiji, da je do ušes vanjo in ona ga skensla kolikor je dolg in širok.

Ne vem kakšna je etiketa tu, ko gre za geja, kot razumem, so tudi oni razdeljeni in se poparčkajo po “gender roles”, eni v odnosu in tudi v seksu igrajo vlogo moških, drugi pa vlogo žensk. V hetero odnosih je standardna procedura, da moški postopno eskalira flirt do točke brez povratka, kjer jo objame in kušne, del tega, da si moški, je da v takih situacijah najdeš pogum, stisneš zobe in z “napadom” nanjo razkriješ svojo romantično intenco.

Sej to gre več ali manj naravno in spontano, tko kot se flirtat ni treba učit, to je v nas že sprogramirano da znamo. Na vrhuncu zacopanosti jo imaš že tako rad, da dobesedno boli, med vama je pa taka magnetna privlačnost in seksualna tenzija, da se kar iskri in komaj čakaš, da se to sprosti bodisi z objemom in poljubom (in tem, kar sledi), ali pa tko, da te skensla, tudi slednje je boljše kot neskončna agonija mencanja na mestu, v vsakem primeru si osvobojen in greš lahko ali na naslednjo raven odnosa ali pa v lov na naslednjo punco.

Čeprav je tema stara, pa ko sem brala avtorjev zapis, sem si tako želela, da bi to bila moja zgodba, ker se mi ravno to trenutno v življenju dogaja…

Velik žensk bi si želelo, da bi bil moski tako mocno zaljubljen in tako lepo pisal o njih.

Pravzaprav si to želijo le tiste, ki hrepenijo po pravljicah, risankah in ne realni ljubezni. To so larifari zgodbice za lahko noč, ki so mnogim znane, domače, zato delujejo kot uresničenje sanj. Verjetno pa so prej nočna mora v realnem življenju.

Eno je ljubezen, drugo pa tak zlagan, manipulatorski pristop. Tu ni nobene ljubezni.

Zgodbica pa je izmišljena, za klike..kakopak.

Zakaj bi bila zgodbica, ki traja dve leti izmišljena. Težko najdeš sogovornika za takšno temo, zato mu je lažje to deliti anonimno. Nekako moraš takšne občutke dati iz sebe.

Zaradi klikov. Ogledov. Tako pridobivajo sponzorje za oglase, na podlagi takih tem, ki imajo veliko ogledov. Vsake toliko dodajo kak komentar, da se tema dvigne in jo še kdo vidi, komentira. Zato se tudi dvigujejo stare teme izpred leta ali več. Dejte vklopit razum.

Sicer ne verjamem, da je tema izmišljena. Če pa je, avtorju čestitke za lepo zgodbo in ogromno sledilcev.

Itak da je. Že jaz sem si izmislila nič koliko tem, pa sploh nisem moderator. Sem vadila kreativno pisanje za svoj projekt. Pa so ljudje verjeli in pisali .. to je čvek forum, ne sodišče. Mal domišljije, pa imaš temo za par dni pisanja.

Saj je ok, sam ne se preveč vživet.

Tudi jaz dvomim, da je tema resnična. Če je, je pa neizmerno žalostno, da nek moški v letu in pol (!!!) ni zbral dovolj poguma, da bi se pogovoril z žensko, ki ga tako fascinira in zanima.

Avtor, življenje teče. Ne samo, da teče, celo drvi. In nekega dne se boš zbudil in bo prepozno za vse. Tisti pregovor  “nikoli ni prepozno” namreč ne drži. Kar pogosto se ljudem dogaja, da je na žalost prepozno.

Jaz sem se dejansko vživela v to zgodbo in mislim, da je resnična. Dvomim, da bi nekdo fural izmišljeno zgodbo tako dolgo.

Zgodba zal ni izmisljena. 😔

Nimam sogovornika v tem v realnem zivljenju in zato sem se odlocil napisati v virtualnem svetu. Skritem svetu. Ceprav je skrito, vseeno “bolijo” komentarji o neresnicnosti. A razumem na nek nacin. Moj svet je precej drugacen in verjetno si ga je tezko slikati.

Na nek nacin bi si zelel, da bi tudi jaz le vadil kreativno pisanje. 😔

Hvala, da si razčistil našo dilemo glede resničnosti tvoje zgodbe. Sama na to, da bi bila plod domišljije moderatorja nisem niti pomislila. Je preveč pristna in iskrena. Meni osebno zelo lepa in te popolnoma razumem, saj si se doslej v moski vlogi naucil drugače funkcionirati. Tvoji zapisi so zelo kreativni, čeprav ne vadiš kreativnega pisanja 🙂 Začel se je nov teden in spet se lahko veseliš, da jo boš videl. Nimamo vsi te sreče, da nam je ljubljena oseba tako dostopna. Jaz ga vidim le na kakšni skupni zabavi.

Takih sličnih zgodb je na tisoče. Nekih sanjarjenj, neuslišanih ljubezni. morda jo celo vsak v življenju skusil. Morda večkrat. Malokaterim so se pa sanje tudi uresničile. Tistim ta srečnim ali da rečem ta najpogumnejšim, najdrznejšim. Pridejo obdobja, ko te prime, pa te spet čez čas mine, ko vidiš, da je zamen. Se sprijazniš. Nekoč mi je kolegica dejala, da pač “vsega na tem svetu ne moremo imeti”. Bo že držalo. Sem v teh letih živlejnja sam ugotovil. Imam tudi sam podobno zgodbo, pa mi res ni koga z to zgodbo moriti. Ni smisla. Majn ko o tem razmišljaš, hitreje mine. Prej v življenju greš v stare utečene tirnice, živiš naprej po starem. Drži pa, da so se mi nekoč sanje uresničile. Tako da ni vedno potrebno v štartu obupati. Nekoč bilo pred 20 leti. No to pa je že spet druga zgodba. Torej ima vsak svojo zgodbo, ali celo več zgodb. Tako da bi tale tema lahko živela večno, ne pa le 2 leti. In ja, ni nujno, da si star 20 let. Zatelebiš se lahko v katerem koli obdobju življenja. Je pa res, da starejši si, bolj z razumom gledaš na primer in ga v glavi lažje premelješ. Zanimivo vas je bilo prebrati, zanimive so vaše življenjske zgodbe. Nekateri imaste dokaj žalostne. Raje bi videl, kakšno srečno zgodbo, a vidim, da je v življenju veliko več gorja, kot dobrega, tako je tut na tem področju.

Ena pesem primerna za to temo

Hej 🙂
Verjamem, da je strašljivo, takšne situacije so vedno strašljive in zahtevajo veliko poguma. To, da ima ona družino in majhne otroke ni nekaj, s čimer bi se moral ti obremenjevati vnaprej. To odločitev nosi ona, ne ti. To, da se bojiš uničiti življenja drugih, predobro razumem. Ampak njihova niso toliko pomembna kot je pomembno tvoje življenje. Vsak je svoje sreče kovač, kar včasih zahteva žrtve, pa prepogosto smo ta žrtev mi sami. Si vreden lepega razpleta, ko boš to začel verjeti tudi sam, boš naredil korak nekam. Bodisi v smer, kjer boš nje zaupal, kaj čutiš, ali pa v tisto smer, da boš končno popolnoma srečen in izpolnjen s svojem odnosu. Možno, da ti v vajinem odnosu nekaj manjka, če boš ugotovil kaj to je, morda zamegli tudi željo po tej tvoji muzi. Odgovor je, kot sem nekoč že omenila, samo pri tebi. Ti si edini, ki ga lahko najdeš, mi pa ti morda pomagamo v pravo smer z različnim razmišljanjem, ki lahko spodbudi, da odkriješ nove vidike svoje zgodbe. Veliko uspeha pri raziskovanju svoje notranjosti! 🙂

Oh, ko bi le lahko bilo tako enostavno, da drug drugemu izpoveš vse kar ti leži na duši.., ko ne bi bilo toliko preprek na poti…ko bi bila sama in brez otrok…Tako pa kako to misliš, da se brigaš le zase? Seveda je to težko…še kako mar ti je tudi za ostale, sploh kadar  vstopaš v odnos, do ušes zaljubljen, ter z otroci, ki ti itak pomenijo največ?

Po eni strani razumem avtorja. Hrepenimo po nekomu, ki ga ne moremo imeti ob sebi, morda ga čutimo v srcu…vendar tako pač je. Ti je vse kar imamo je močna želja, upanje…Ampak ne želimo kar razdreti družin. Kaj naj točno povem otrokom? Tam sem se zakopala v enega…jbg ne gre to tako. Razumem ga da je previden, v bistvu spoštujem to odločitev, da ne posega z dejanji.

Na misel mi je prišel del pesmi od Mišo Kovaća: “nočas je šutnja, sve što nas veže, ne pričaj ništa bit če još teže”.

No jaz sem se za razliko od autorja toliko opogumil,da sem ji napisal za novo leto sporočilo(po enem letu skupnega dela v  firmi), če bi vsaj na eno pico šla z mano, pa magari, če je prva in zadnja. Če mi ne izpolni želje, ne bo zamere, jo bom razumel, saj je zasedena. In zgodil se je zgornji odstavek. Zdravo reče z ljubega miru in hitro mimo mene, nasmejala pa se mi je v letu dni, odkar delava skupaj  le za 2 sekundi in to 1x. Verjetno zato, da mi ne bi dajala lažnega upanja. nič ji ne zamerim, sploh ne, mi je pa težko. Nekdo dobi vse, drugi, pa niti nasmeha ne. A če pogledaš realno, je to pač za razumeti. Vsem se en človek ne more razdajati in tut lažna upanja dajati ni lepo. No naj jo v  življenju vodi sreča. Žal mi je le, da jo morem videvati vsak dan.Laže mi bi bilo, da je več ne bi nikoli videl. Te oči, katere ti vzamejo dih. Sicer pa, kaj bi se sploh pogovarjal z njo, ko če jo vidim, le gledam, niti besed ne najdem. Pozdravim, se rahlo nasmejem in odhitim naprej. Raje pa vem, če je ne srečam. Ne zato, ker mi je odveč, ampak, ker mi je lažje. Njena kolegica mi je rekla, da je zasedena, zato niti več nisem drezal, odgovora na pošto pa sploh nisem dobil. No sam sem pa fraj, a to ni pomembno. Morda se ji sploh ne gre, da je zasedena, lahko, da sploh nisem njen tip, kdo bi vedel. Skratka, v sebi sem zgodbo zaključil. In ko razčistiš v sebi, je nekam lažje. Ti autor pa kot vidim še zdaleč nisi v sebi razčistil.Morda bi moral. LP

Sej to, da niste dobili odgovora, je tudi odgovor.

Ampak kako se vam je pa sploh ratal zacopat v eno, če se očitno niti pogovarjal nikoli niste z njo, glede na to, da niti tega ne veste, a je zasedena ali ne? Ponavadi se kot odrasel človek zacopaš po tem, ko se nekaj časa pogovarjata in jo spoznaš kot osebnost in se ne zacopaš samo v videz.

Seveda se brigaš tudi za druge, logično, ampak vodilo vsakega bi moralo biti, da poskrbi v prvi vrsti zase. Razumem vidik, da kadar imaš otroke, družino, je vse veliko težje, razdreš idilo. Normalno, da otroci pomenijo največ, ampak … a ostaneš v nesrečnem odnosu zaradi otrok in nekako otrokom daješ na pot, da se nisi boril za svojo srečo, ali pa se boriš za to, kar si želiš, čeprav zahteva žrtve. (Sicer to nekako ne opisuje avtorjeve situacije, glede na to, da goji močna čustva do obeh). Vem, da je za otroke najtežje ravno to, da se starši razidejo … ampak je zelo težko tudi, če odraščajo v odnosu, kjer starša nista ljubeča, kjer vidijo in čutijo, da ni prave, pristne ljubezni, čeprav tega v otroštvu ne znajo opisati, niti se tega zavedno ne zavedajo, spoznajo šele kasneje, v otroštvu pa se znaki načeloma kažejo v vedenju.

Tudi jaz ga razumnem in spoštujem, da ne ravna z glavo skozi zid, ampak, če rečeš, da “tako pač je”, potem v življenju ne smeš niti sekunde porabiti za to, da se nad situacijo jeziš ali si zaradi situacije žalosten, ker si se odločil, da se za drugo pot ne boš boril. “Tako pač je” je močna besedna zveza – vsak od nas lahko spremeni svojo prihodnost, če se za to odloči. Življenje nam samo nič ne da, vse kar imamo, imamo zato, ker smo se za to borili, vztrajali. Če s trenutno situacijo nismo zadovoljni, jo lahko spremenimo samo mi sami in nihče drug, zato pravim, da če se s situacijo sprijaznimo, potem ne bi smeli hrepeneti po spremembi, če je nismo pripravljeni narediti.

Takšne situacije so vedno najtežje, verjemi, da še predobro vem, da takšne odločitve niso enostavne, so daleč od tega. Sem jih morala sprejemati sama, večkrat, sem tudi v odnosu s partnerjem, ki ima otroke od prej. Veliko muk, ogromno joka, nešteto preizkušenj, še več strahov, ampak se je bilo vredno boriti in isto bi trdila tudi v primeru, da nama zveza ne bi uspela – ker sva se borila za to, da bova srečna oba. Življenje je kratko in eno samo. Make the best out of it. Tudi tebi želim vso srečo ❤️

Avtor ni napisal koliko otrok ima njegova punca, niti koliko so stari. Piše da so relativno majhni, verjetno pa se ni zaljubil tik po tem, ko se je vrnila iz porodniške. Predvidevam da res majhni več niso. Če so otroci stari 10 plus že veliko razumejo. Sama sem se razšla s partnerjem, ko je bil otrok star 10 let in je ločitev povsem dobro prenesel. Še zdaj mi pove, da boljše da sva se ločila, saj sva sedaj srečnejša. Tako da otroci, sploh če so večji niso ovira na poti k vajini sreči. Ker svojih otrok nimaš, ti manjka ta izkušnja in najbrž to težje razumeš, ampak danes je veliko otrok ločenih staršev in to ni noben tabu. Če je ona čustveno zrela in stabilna oseba, se tudi ne rabiš bat, da bi mogel stopit v vlogo očeta, ker tega od tebe sigurno ne bi pričakovala. Avtor tudi pišeš o tem, da bi svoji punci razkril zaljubljenost, če bi vedel, da v njeni zvezi kaj ne štima. Tukaj pa mislim, da se lahko postaviš v svojo kožo in ugotoviš, da je takšno razmišljanje nesmiselno. Sam pišeš, da imaš s partnerjem dobro zvezo, da te privlači in ga ljubiš. Torej vse ti štima, pa si se kljub temu zaljubil v drugo!  Verjetno je tudi ona v dobrem odnosu s partnerjem in hodijo skupaj na dopuste, itd… ampak to še zdaleč ne pomeni, da se ni zaljubila vate. Namreč partnerja se skozi odnos razvijata in rasteta vsak v svojo smer. Pogost razlog za ločitev je ravno to, da je eden inetektualno močnejši oz. ima drugačne čustvene potrebe. Praviš, da se s to punco karakterno izjemno dobro ujemata, že na stopnji, da si v njenem umu. Takšen tvoj občutek ne more biti le enostranski, sigurno ona čuti enako. Če ne bi čutila, takšnega karakternega ujemanja ne bi bilo. In ravno tu je razlog zakaj vsi na tem forumu mislimo, da tudi ona do tebe čuti enako, saj sta se intelektualno in čustveno zelo povezala in to vodi v zaljubljenost. Ženske takšno povezanost in ujemanje še posebej cenimo in ravno to povezujemo z ljubeznijo. Je pa seveda korak na tebi. Ne delaj si utvar, da ne ve, da si gej. Ti si že v polovični prednosti pred njo s tem, da veš, da njo privlačijo moški. Ona niti tega ne ve, da tebe privlačijo tudi ženske, zato pojma nima kaj pomeni tvoja naklonjenost in normalno, da deluje negotova, kar pa ti opaziš kot, da se rahlo prestraši. Po opisu te punce sodim, da gre za zelo prizemljeno, inteligentno, razumevajočo, samozavestno in čustveno zrelo osebo. S takšno osebo se lahko pogovoriš karkoli. Očitno te tudi zelo ceni in spoštuje, če ti prepusti, da jo iz njenih misli pripelješ v realnost in jo z besedami pomiriš. Že to je znak, da si ji zelo všeč. Nekateri niti v daljšem partnerskem odnosu ne dosežejo takšnega medsebojnega ujemanja. Glede na to, da ona brez zadržkov in težav pohvali druge, jo lahko tudi ti pohvališ.  En dan preden greš v službo se enostavno odloči in ji povej kaj ti je na njej všeč in če bi imel punco, bi bila takšna kot ona. Če bo nadaljevala pogovor, veš da gresta v dobro smer. Če bo rekla samo hvala, bo pa vseeno vesela pohvale in je to to, sam pri sebi pa boš vedel, da si  poskusil. Verjemi, če ne boš poskusil boš z leti to vedno bolj obžaloval. Zaljubljenost, ki traja tri leta kljub dobri vezi s partnerjem, ni le prehodna zaljubljenost, ampak bistveno več. Takšne prehodne zaljubljenosti minejo v nekaj mesecih, pozabiš in greš s partnerjem dalje, tvoja pa se sodeč po tvojih kronoloških zapisih le stopnjuje in postaja intenzivnejša. Mogoče prebereš tvoje zapise za nazaj in boš videl, da so tvoja čustva do nje vse močnejša.  Moraš pa tudi vzeti v obzir, da tvojo zvezo s partnerjem čustveno hrani in ti dviguje libido, ravno zaljubljenost v drugo osebo. Bi bilo tvoje vsakodnevno počutje, dobra volja in veselje ter nivo libida enak brez nje?