a misliš, da vsi starši imajo bajne penzije in po par nepremičnin, da jih lahko talajo okoli?
Kakšno misliš, da je življenje starega in bolnega človeka s 400 ali 500 evri penzije?[/quote]

Ne govorim o penzijah, bajnih ali ubogih. Govorim o odnosih v družini, ki jih očitno velika večina tu ni sposobna ustvariti. Ne smilijo se mi stari, bolni in zapuščeni ljudje, če so imeli vsa leta prej do otrok tak odnos, kot se opisuje v tej in številnih drugih temah na forumu.

in seveda vsi starejši imajo službe, brezposelnih med starejšimi sploh ni. Sploh pa mi ni jasno to čudo, starši so bili sposobni zgradit hišo, izšolat otroke, pa še otrokom hiše postavit, ti otroci pa nič od nič.

a misliš, da vsi starši imajo bajne penzije in po par nepremičnin, da jih lahko talajo okoli?
Kakšno misliš, da je življenje starega in bolnega človeka s 400 ali 500 evri penzije?[/quote]

Ne govorim o penzijah, bajnih ali ubogih. Govorim o odnosih v družini, ki jih očitno velika večina tu ni sposobna ustvariti. Ne smilijo se mi stari, bolni in zapuščeni ljudje, če so imeli vsa leta prej do otrok tak odnos, kot se opisuje v tej in številnih drugih temah na forumu.[/quote]

to se pa strinjam s tabo. očitno so odnosi slabi, če so vzgojili mladež, ki zdrava čaka, kdo se bo stegnil, da bo dedovala oz. bi svoje starše nagnala v kakšno luknjo, da bi se na njihovem šopirila.
A res vsi pričakujete, da vas bodo starši zalagali do 50. leta?
Poznam namreč ogromno starejših, ki si dobesedno od ust trgajo, zato da si otroci lahko privoščijo dopuste, nove avte.

Odstopili mi niso nič, so mi pa ogromno dali: trezen pogled na svet, zavedanja pomembnosti šolanja, delavnosti, marljivosti, poštenosti, pravega odnosa. Odgovornosti, zanašanja samega nase. Poleg naštetega tudi moči, postaviti se sam zase. Mož je podobno doto prinesel s seboj, nekaj sva predelala skupaj. Ta dota je bila dovolj, da sva oba visoko izobražena, s solidnimi službami, ki niso priletele preko vez. Eden v javnem sektorju, drugi v gospodarstvu. Kupljena hiša je sicer stara in stran od mestnih središče, taka, kot nama je bila dostopna. Popravljamo počasi, po zmožnostih. Otročki so trije, avto star.

Menim, da bi težko imela boljšo doto. Upam, da nama jo bo uspelo predati tudi najinim otrokom. Sva pa oba iz nepremožnih delavskih družin. Ta podatek v tej zgodbi zagotovo ni zanemarljiv.

Poskrbeti zase in se ne vtikovat kako drugi živijo in kako pošlihtano imajo doma. Če bi kdo potreboval tvojo pomoč, bi te že vprašal, ampak vprašanje je ali bi jo sploh ponudila. Sicer pa ali bi bilo tebi fino, da bi se nekdo vtikoval kaka mama si ipd., na podlagi nekih sklepanj, ki bi jih imel v svoji glavi in po možnosti bi bile daleč od resnice?

Moja starša sta najbolj srečna, če mi kaj ne gre. Takrat sem ranljiva in vodljiva, dovzetna za vse njune manipulacije in grožnje. Drugače pa sta najbolj sposobna v naši žlahti, če ne že kar v celem kraju, če ne že kar v celi vesoljni Sloveniji. Čudno, kako to, da še niste slišali zanju?

Ne gre ti v šoli – nič hudega, boš pač čistilka.
Nimaš fanta – nič hudega, saj si lahko pri naju, rabiva nekoga, da kuha, hodi v trgovino in pospravlja za naju.
S prijatelji bi šla rada ven – pa saj ti nimaš prijateljev.
Nimaš službe – pa saj sva ti ves čas govorila, da si nesposobna – zakaj si šla pa v gimnazijo, bi šla raje na frizersko, pa bi lahko delala v našem frizerskem salonu za minimalca. Pa še dobro, da nisi šla na frizersko, ker bi te potem res morali zaposliti, pa bi nam tvoja nesposobnost odganjala stranke. Druge službe itak nikoli ne boš dobila, tako da boš itak prišla delat v naš frizerski salon, za malo manj od minimalca.
Ne dobiš kredita na banki – ja sori, če ti banka ne da, potem ti tudi jaz ne morem pomagati.
Si bolna – ja kaj češ, midva sva še bolj.
Imaš prenizko plačo – glede na tvoje nesposobnosti, je še previsoka.
Dedovanje – do smrti bova vse zapravila. Imava finančni načrt. Itak nisi prispevala nič k temu, kar imava.
Parcelo bi rada – zakaj že, če nimaš denarja za bajto. Jo bova prodala raje enemu tretjemu za malo manj, kot ti ponujaš (dejansko sta to tudi naredila). Kaj sploh ponujaš, če nimaš denarja.

Jaz svojim straršem NISEM hvaležna za to, da sta me v navalu strasti in nepazljivosti, ter prevare …. spravila na ta kruti svet, kjer se moram znajti kot vem in znam.
Zraven NE štejem tudi psihičnega in fizičnega maltretiranja, ki sem ga bila deležna.
Meni starši NISO dali NIČ!

Žal ima lahko vsak ‘osebek’ otroka in ni nobenih omejitev in predpisov pri tem “velikem poslanstvu”.
Ni pomembno kakšna sta človeka, ki “v roke” dobita nebogljeno bitje, ki je odvisno od njiju in kako ga bosta pripravila na življenje, ter kakšne travme mu bosta vsadila.

Meni nista dala in omogočila nič, sta mi pa pridelala veliko travm …in zdaj naj jima bom hvaležna, ker sem imela streho nad glavo?

Vse kar imam sem ustvarila sama, dedovala ne bom nič, ker sem jima bila vedno odveč in je bilo zame vsega škoda.
Od tega, da sta me spravila na svet …jaz nimam nič. To je bila več kot očitno njuna velika napaka in nespametna odločitev.

tole bi pa rad razumel, lahko razložiš?[/quote]

Je tukaj dosti zgodb o tem kako se tisti pod isto streho ves čas nekaj prepirajo glede vsega možnega. Tamladi hočejo imeti lastni vhod, starši jim tega ne dovolijo narediti. Tamladi hočejo imeti lastno gospodinjstvo, nekateri starši se s tem ne strinjajo. Kolega sta se od njegovih staršev odselila samo zato, ker je tašča (njegova mama) povsod svoj nos zraven vsiljevala. Ni dovolila dveh vhodov, ni dovolila, da bi imeli na papirju vsak pol hiše, ni dovolila, da bi stanovanje uredila po svoje, ni dovolila tamladi da kuha za lastnega moža (njenega sina), ni dovolila, da lastnemu možu cunje pere (jih je kar ona hotela prati), v lastni hiši ni dovolila nobenih otrok (vnukov še danes ne mara),… Tamladi želijo imeti na vrtu zabavo za otrokov rojstni dan, starši tega ne dovolijo. Pač v smislu, da tamladi hočejo eno, tastari pa nekaj čisto drugega. Bolje, da greš na svoje in delaš kar hočeš.[/quote]

očitno si ena scrkljana očkova punčka, kot še mnoge druge tlele gor.

ima v bloku vsak svoj lastni vhod?
res mi je čudno, da v večini primerov zetove tašče sploh niso tako slabe kot snahine.
a vaše mame niso imele nobenega vpliva na vzgojo, ko vas je očka ujčkal?
če ste ga sploh imele…

s snahami je včasih res težko, zlasti če njen mož nima jajc, da bi ženi malo jezik prikrajšal…[/quote]

ja res ane- se kaže pri tebi sploh.

Je tukaj dosti zgodb o tem kako se tisti pod isto streho ves čas nekaj prepirajo glede vsega možnega. Tamladi hočejo imeti lastni vhod, starši jim tega ne dovolijo narediti. Tamladi hočejo imeti lastno gospodinjstvo, nekateri starši se s tem ne strinjajo. Kolega sta se od njegovih staršev odselila samo zato, ker je tašča (njegova mama) povsod svoj nos zraven vsiljevala. Ni dovolila dveh vhodov, ni dovolila, da bi imeli na papirju vsak pol hiše, ni dovolila, da bi stanovanje uredila po svoje, ni dovolila tamladi da kuha za lastnega moža (njenega sina), ni dovolila, da lastnemu možu cunje pere (jih je kar ona hotela prati), v lastni hiši ni dovolila nobenih otrok (vnukov še danes ne mara),… Tamladi želijo imeti na vrtu zabavo za otrokov rojstni dan, starši tega ne dovolijo. Pač v smislu, da tamladi hočejo eno, tastari pa nekaj čisto drugega. Bolje, da greš na svoje in delaš kar hočeš.[/quote]

In kaj potem tebe muči? Od kolegov kolega naj bi imel probleme s starši in to tebe matra. Si bila zraven pri pogovorih med njimi ali si samo eno užaljeno plat zgodbe slišala? Starši bi bili pametni, če bi hišo prodali, denar naložili zase in od njega tudi v domu živeli. Čist simpl![/quote]

Ja sem bila dvakrat celo zraven, ko so se pred vsemi skregali. Enkrat na njuni poroki, drugič pa ko je žena rodila. So se na ves glas kregali kar tam pred vsemi. Kolegov fotr bi hišo že prodal (že leta govori da bi se rad na vikend preselil) ampak mama tega ne pusti. Zakaj bi morala živeti v domu? Kolegov fotr je v penziji šele 2 leti, mama pa še vedno dela.

Je tukaj dosti zgodb o tem kako se tisti pod isto streho ves čas nekaj prepirajo glede vsega možnega. Tamladi hočejo imeti lastni vhod, starši jim tega ne dovolijo narediti. Tamladi hočejo imeti lastno gospodinjstvo, nekateri starši se s tem ne strinjajo. Kolega sta se od njegovih staršev odselila samo zato, ker je tašča (njegova mama) povsod svoj nos zraven vsiljevala. Ni dovolila dveh vhodov, ni dovolila, da bi imeli na papirju vsak pol hiše, ni dovolila, da bi stanovanje uredila po svoje, ni dovolila tamladi da kuha za lastnega moža (njenega sina), ni dovolila, da lastnemu možu cunje pere (jih je kar ona hotela prati), v lastni hiši ni dovolila nobenih otrok (vnukov še danes ne mara),… Tamladi želijo imeti na vrtu zabavo za otrokov rojstni dan, starši tega ne dovolijo. Pač v smislu, da tamladi hočejo eno, tastari pa nekaj čisto drugega. Bolje, da greš na svoje in delaš kar hočeš.[/quote]

očitno si ena scrkljana očkova punčka, kot še mnoge druge tlele gor.

ima v bloku vsak svoj lastni vhod?
res mi je čudno, da v večini primerov zetove tašče sploh niso tako slabe kot snahine.
a vaše mame niso imele nobenega vpliva na vzgojo, ko vas je očka ujčkal?
če ste ga sploh imele…[/quote]

Če živiš v bloku je nekako logično, da nimaš svojega vhoda. Če si pa v hiši ga pa komot lahko imaš. Zakaj bi moral imeti skupnega, če imaš lahko svoj lastni vhod?Jaz se skupnih stvari ne grem. Očka me je ujčkal? Hehehe niti malo. Očkova scrkljana punčka? Tudi v sanjah ne. Sem že pri 19 spokala kufre od doma ter šla po svoje.

Imam dva otroka. Moja otroka bosta ostala od rojstva pa do moje smrti. Oba sta samostojna. Hočem povedati samo to, da se lahko vedno obrneta na mene in moža, kadar bosta v kakršnikoli težavah.
Vedno jima bova pomagala, kolikor bo v najini moči.

Te popolnoma razumem.
Raje imam manj luksuza in več “svobode”.
Slednja te veliko bolj osreči, kot materialne stvari, ki so itak minljive.

Nič. Tudi ne razumem, zakaj bi. Ustvarili so si, imajo pravico živeti in iz ustvarjenega črpati.
Jaz si ustvarjam, pač počasi. In to bo moje. s tem in iz tega bom živela do smrti. Otrok bremenila ne bom. Če bo kaj ostalo, bo pa ostalo njim.

očitno si ena scrkljana očkova punčka, kot še mnoge druge tlele gor.

ima v bloku vsak svoj lastni vhod?
res mi je čudno, da v večini primerov zetove tašče sploh niso tako slabe kot snahine.
a vaše mame niso imele nobenega vpliva na vzgojo, ko vas je očka ujčkal?
če ste ga sploh imele…[/quote]

Če živiš v bloku je nekako logično, da nimaš svojega vhoda. Če si pa v hiši ga pa komot lahko imaš. Zakaj bi moral imeti skupnega, če imaš lahko svoj lastni vhod?Jaz se skupnih stvari ne grem. Očka me je ujčkal? Hehehe niti malo. Očkova scrkljana punčka? Tudi v sanjah ne. Sem že pri 19 spokala kufre od doma ter šla po svoje.[/quote]

aha, zdaj pa samo čakaš da bosta stara dva pocrkala, potem pa dediščina in uživancija.

Bog jima daj pamet dokler sta še pri moči, tvojim otrokom pa naj odpre oči…

Odlično napisano!
Kljub slabi volji, si mi ‘prinesla’ nasmeh na obraz.

Odlično napisano!
Kljub slabi volji, si mi ‘prinesla’ nasmeh na obraz.[/quote]

Tole je dejansko žalostno. Zelo žalostno. Žal pa poznano.

Če živiš v bloku je nekako logično, da nimaš svojega vhoda. Če si pa v hiši ga pa komot lahko imaš. Zakaj bi moral imeti skupnega, če imaš lahko svoj lastni vhod?Jaz se skupnih stvari ne grem. Očka me je ujčkal? Hehehe niti malo. Očkova scrkljana punčka? Tudi v sanjah ne. Sem že pri 19 spokala kufre od doma ter šla po svoje.[/quote]

aha, zdaj pa samo čakaš da bosta stara dva pocrkala, potem pa dediščina in uživancija.

Bog jima daj pamet dokler sta še pri moči, tvojim otrokom pa naj odpre oči…[/quote]

Nobene dediščine nebo, ker sem se že vsemu odpovedala. Tudi, če mi bosta sama kaj hotela dati ne mislim nič vzeti.

Nekaj me zanima…
Če se torej priselijo mladi k starim… to pomeni da je ali sin ali hčerka s partnerjem in otroci v isti hiši (ne nujno da se vedno mlada priseli).
Tisti ki ste zagovorniki starih kje so torej meje? Kaj bi še tolerirali od samostojnosti mladih in kaj ne?

Moji starši imajo bajturino, jaz pa se stiskam v mini stanovanju kot najemnica! in mi je tako super in njim je super! Imamo se radi, ampak niti pod razno nismo kompaktibilni in ne gre živeti pod isto streho. Evo zato!
Ne razmišljam tako da so mi kaj dolžni, jaz pa nisem nič dolžna njim. Ko bosta obnemogla, bosta pač bajturino prodala in šla v dom, jaz pa bom mirne vesti hodila na obiske, kjer bosta lepo spedenana in nahranjena in mi ne bo potrebno žrtvovati svojih najboljših let zato, da skrbim da sta sita in čista. Simpl.

Je tukaj dosti zgodb o tem kako se tisti pod isto streho ves čas nekaj prepirajo glede vsega možnega. Tamladi hočejo imeti lastni vhod, starši jim tega ne dovolijo narediti. Tamladi hočejo imeti lastno gospodinjstvo, nekateri starši se s tem ne strinjajo. Kolega sta se od njegovih staršev odselila samo zato, ker je tašča (njegova mama) povsod svoj nos zraven vsiljevala. Ni dovolila dveh vhodov, ni dovolila, da bi imeli na papirju vsak pol hiše, ni dovolila, da bi stanovanje uredila po svoje, ni dovolila tamladi da kuha za lastnega moža (njenega sina), ni dovolila, da lastnemu možu cunje pere (jih je kar ona hotela prati), v lastni hiši ni dovolila nobenih otrok (vnukov še danes ne mara),… Tamladi želijo imeti na vrtu zabavo za otrokov rojstni dan, starši tega ne dovolijo. Pač v smislu, da tamladi hočejo eno, tastari pa nekaj čisto drugega. Bolje, da greš na svoje in delaš kar hočeš.[/quote]

očitno si ena scrkljana očkova punčka, kot še mnoge druge tlele gor.

ima v bloku vsak svoj lastni vhod?
res mi je čudno, da v večini primerov zetove tašče sploh niso tako slabe kot snahine.
a vaše mame niso imele nobenega vpliva na vzgojo, ko vas je očka ujčkal?
če ste ga sploh imele…[/quote]
Na kakšen žulj so pa tebi stopili? Zetove tašče niso tako slabe, ker mnoge matere nočejo spustit sinov izpod kikle in sovražijo ženske, ki so jim ukradle sinčka. Mlado in staro ni za skup, to že vrabci čivkajo, ne rabi ti Calla razlagat čemu je bila priča. Vsi smo priče, ker se stalno dogaja. Starši hočejo pogosto v zameno za mansardo komandirat in to je to. Problemi pa so, ker mož nima jajc, da bi materi prikrajšal jezik in ne obratno. V bloku je skupen hodnik, ne greš skozi sosedovo stanovanje domov.

Kokic mi je zmanjkalo.

Da nadaljujem.. kako je s tem – prej poveste kaj pričakujete ali ne? Določitev stroškov, obseg obnove, posega v nepremičnino in okolico itd.?
Kako je z obiski, odhodi dnevnimi oz. počitnicami?
Kako je s parkiranjem, nakupom stvari itd?

No da vidim, kaj je za tiste, kjer imajo tašče vedno prav, sprejemljivo in kje so meje.

Jaz poznam primer,ko so se tastari in mladi odločili za skupno gospodinjstvo. Materi ni bilo treba nikoli odrasti, vedno ji je kuhala mama, prala, likala. No, kako stvar verjetno je naredila sama, veliko pa ne. Skupaj so plačevali položnice in hrano. Na koncu,ko je mama (babi) umrla mi je sin tega sožitnega produkta dejal,da ne ve kako bodo doma sami plačevali položnice.

Taki so popolnoma nesposobni preživeti sami. Saj sploh ne vedo kako je, ko prideš domov, moraš skuhati, prati, likati, skrbeti za otroke, iti po njih, jih kam peljeti, plačevati svoje položnice, skrbeti za nakupe hrane…

Lahko nadaljujem:
Tale tvoja šola pač ne more bit dost vredna, če še tebi dajo diplomo.