Koliko so pa vam odstopili vaši starši?
v bivši državi smo pa živeli samo od zraka, pa brez položnic?[/quote]
Preberi natančno kar sem napisala, lahko tudi 10x, če v prvo ne razumeš. Napisala sem ”TUDI DANES” to pomeni, da enako, kar se je dogajalo v bivši državi se TUDI DANES dogaja.[/quote]
res?
v bivši državi sem dal za pralni stroj, če nisem nič jedel in plačeval položnic, eno plačo.
zdaj dobim za eno penzijo pralni stroj, televizor in kolo, pa še kakšno malenkost lahko pojem in položnico plačam.
pa nisem imel minimalne plače in nimam maksimalne penzije.
[/b] – ŽE IMAJO RAZLOG !!
kaj pa porečeš na to, da sva si z možem zidala hišo in predlagala mojim staršem da gremo zidat dvojčka, nista želela (pa bi midva vse financirala), mož je podedoval hišo, ki je prazna in sva jima ponudila, da se preselita iz bloka v hišo, pa tudi nista želela (čeprav ne bi rabila prodati stanovanja in bi ga zadržala zase)
v bloku se stanovalci ne razumejo, pa v hiši bi imela več miru, pa še zelenico, samo stroške bi plačevala, ki so nižji kot v stanovanju, pa nočeta, res je da sta že stara 80 let, pa kljub temu jima privoščim, da bi bila na boljšem in lepšem, pa nočeta.[/quote]
– ŽE IMATA RAZLOG !![/quote]
pa še kako. pri osemdesetih tamladi pričakujejo, da jim bodo stari vzdrževali staro bajto in se selili nekam v tujo hišo, pa saj niso na glavo padli. Star človek se že tako težko navadi novih stvari.
pa tale lažnivka razlaga, da bodo v hiši nižji stroški kot v stanovanju.
[/b] – ŽE IMAJO RAZLOG !!
kaj pa porečeš na to, da sva si z možem zidala hišo in predlagala mojim staršem da gremo zidat dvojčka, nista želela (pa bi midva vse financirala), mož je podedoval hišo, ki je prazna in sva jima ponudila, da se preselita iz bloka v hišo, pa tudi nista želela (čeprav ne bi rabila prodati stanovanja in bi ga zadržala zase)
v bloku se stanovalci ne razumejo, pa v hiši bi imela več miru, pa še zelenico, samo stroške bi plačevala, ki so nižji kot v stanovanju, pa nočeta, res je da sta že stara 80 let, pa kljub temu jima privoščim, da bi bila na boljšem in lepšem, pa nočeta.[/quote]
– ŽE IMATA RAZLOG !![/quote]
kadar govorimo o dveh -> imata,
kadar mislimo na več staršev (množina) pa je prav da -> IMAJO
– ŽE IMATA RAZLOG !![/quote]
pa še kako. pri osemdesetih tamladi – sem 50+
pričakujejo, da jim bodo stari vzdrževali staro bajto– oprosti, ni stara bajta
in se selili nekam v tujo hišo, pa saj niso na glavo padli. Star človek se že tako težko navadi novih stvari.
pa tale lažnivka hvala na komplimentu, le koliko jih steješ in koliko imaš kaj v glavi…
razlaga, da bodo v hiši nižji stroški kot v stanovanju.[/quote]– ja so nižji stroški!! smo preverili po računih ! – blokovska stanovanja niso tako poceni!!!
[/b] – ŽE IMAJO RAZLOG !!
kaj pa porečeš na to, da sva si z možem zidala hišo in predlagala mojim staršem da gremo zidat dvojčka, nista želela (pa bi midva vse financirala), mož je podedoval hišo, ki je prazna in sva jima ponudila, da se preselita iz bloka v hišo, pa tudi nista želela (čeprav ne bi rabila prodati stanovanja in bi ga zadržala zase)
v bloku se stanovalci ne razumejo, pa v hiši bi imela več miru, pa še zelenico, samo stroške bi plačevala, ki so nižji kot v stanovanju, pa nočeta, res je da sta že stara 80 let, pa kljub temu jima privoščim, da bi bila na boljšem in lepšem, pa nočeta.[/quote]
Zakaj se ti zdi to čudno? Tudi jaz ne bi šla. Vsak ima svoje okuse, očitno sta onadva že na boljšem in lepšem. Saj bi še zbolela, če bi ju prisilili it na podeželje. Poznam nekaj ljudi, ki so v bloku in se niso preselili, ko so podedovali hišo.
[/b] – ŽE IMAJO RAZLOG !!
kaj pa porečeš na to, da sva si z možem zidala hišo in predlagala mojim staršem da gremo zidat dvojčka, nista želela (pa bi midva vse financirala), mož je podedoval hišo, ki je prazna in sva jima ponudila, da se preselita iz bloka v hišo, pa tudi nista želela (čeprav ne bi rabila prodati stanovanja in bi ga zadržala zase)
v bloku se stanovalci ne razumejo, pa v hiši bi imela več miru, pa še zelenico, samo stroške bi plačevala, ki so nižji kot v stanovanju, pa nočeta, res je da sta že stara 80 let, pa kljub temu jima privoščim, da bi bila na boljšem in lepšem, pa nočeta.[/quote]
Zakaj se ti zdi to čudno? Tudi jaz ne bi šla. Vsak ima svoje okuse, očitno sta onadva že na boljšem in lepšem. Saj bi še zbolela, če bi ju prisilili it na podeželje. Poznam nekaj ljudi, ki so v bloku in se niso preselili, ko so podedovali hišo.[/quote]
saj se mi ne zdi čudno, povedala sem le, da sem jim ponujala boljše pogoje glede stanovanja, novejša hiša je v mestu, nič ni na podeželju, bilo je že leta nazaj, pa se nista odločila. in da sama nisem nikoli nič pričakovala od njih, da sem si sama ustvarila dobre pogoje za življenje, starša sta mi pomagala , da sem doštudirala, da sta me lepo vzgojila….. in imamo super odnos.
Zopet nekaj nakladaš. Graditi je bilo in je vedno težko.
Problem je drugje, pa tukaj ne mislim kao udarniške gradbene pomoči sosedov, sodelavcev in prijateljev.
Te hiše so se v večini včasih gradile 20-25 let…danes pa hoče vsak to imeti v 3-4-5 letih.
Parcele so se res ali dobile od žlahte ali kupile ceneje.
Gradnja hiše je po nekih nemških pogledih vredna tako danes, kot včasih šolanju in vzdrževanju enega otroka od rojstva do konca uni izobraževanja.
Zopet nekaj nakladaš. Graditi je bilo in je vedno težko.
Problem je drugje, pa tukaj ne mislim kao udarniške gradbene pomoči sosedov, sodelavcev in prijateljev.
Te hiše so se v večini včasih gradile 20-25 let…danes pa hoče vsak to imeti v 3-4-5 letih.
Parcele so se res ali dobile od žlahte ali kupile ceneje.
Gradnja hiše je po nekih nemških pogledih vredna tako danes, kot včasih šolanju in vzdrževanju enega otroka od rojstva do konca uni izobraževanja.[/quote]
Če imaš denar in voljo, lahko zazidaš hišo v 3 letih, nam je ratalo, hiša je v normalnih gabaritih, na kupljeni parceli 1000 m2, ni bilo težko graditi, ker so nam jo gradili zidarji in vse je šlo lepo po planu, v čem je tvoj problem pa ne vem.
Preberi natančno kar sem napisala, lahko tudi 10x, če v prvo ne razumeš. Napisala sem ”TUDI DANES” to pomeni, da enako, kar se je dogajalo v bivši državi se TUDI DANES dogaja.[/quote]
res?
v bivši državi sem dal za pralni stroj, če nisem nič jedel in plačeval položnic, eno plačo.
zdaj dobim za eno penzijo pralni stroj, televizor in kolo, pa še kakšno malenkost lahko pojem in položnico plačam.
pa nisem imel minimalne plače in nimam maksimalne penzije.[/quote]
Meni je bilo v bivši države lažje. Danes, če mi gre falit stroj, ga lahko izplačam v dveh mesecih, ampak brez, da bi koščka kruha kupila v teh mesecih. Ne morem si takšnega nakupa privoščit, torej ostane mi samo na obroke, da plačujem okoli 30€ na mesec. Pa še tam je treba tako močno pas zatisnit, da kar boli.
res?
v bivši državi sem dal za pralni stroj, če nisem nič jedel in plačeval položnic, eno plačo.
zdaj dobim za eno penzijo pralni stroj, televizor in kolo, pa še kakšno malenkost lahko pojem in položnico plačam.
pa nisem imel minimalne plače in nimam maksimalne penzije.[/quote]
Meni je bilo v bivši države lažje. Danes, če mi gre falit stroj, ga lahko izplačam v dveh mesecih, ampak brez, da bi koščka kruha kupila v teh mesecih. Ne morem si takšnega nakupa privoščit, torej ostane mi samo na obroke, da plačujem okoli 30€ na mesec. Pa še tam je treba tako močno pas zatisnit, da kar boli.[/quote]
nov pralni stroj dobiš danes tudi za manj kot 200 eurov, kilski “košček” kruha pa za manj kot 2 eura, tak nakup si pa menda danes lahko privoščiš.
v bivši državi je bilo težje, vsaj kar se tega tiče.
je bilo pa lažje priti na Šmarno goro, ampak da je danes težje, tega pa res ni kriva Slovenija…
Ena ali eden gor sprašuje kaj si pa ti dal staršem. .Jaz takole pravim..KaKsn odnos naj imam do njih če sta od prvega dne delala razliko med sestro in mano in nič ni bilo dovolj dobro..Spomini na otroštvo na katere imam še danes izpade bruhanja, (pre)velika pričakovanja, nenehno kritiziranje..Veste kaj?Jebe se mi za take odnose ampak starši so starši. Ko sem bila najstnica sem se kregata, danes se pa umaknem..Hvala bogu da imam (kljub njuni sekeranciji) Dobro službo, in svoje življenje. Vesta kje me najdeta,imata mojo številko, za praznike se obiščemo in imamo lepo.To je pa tudi vse.
Imamo družinsko hiso,sama sta notri,zdaj ko se ne moreta name (vec) praznik, se pa med sabo dajeta.Ne more bit otrok kriv,če sta nesrečna ker se ne ljubita..
Vem da ni bilo to vprašanje. .Samo še to povem,da otroci dajo nazaj tisto kar dobijo.Ne moreš pricakovat ljubezni in spoštovanja, če nonstop govoriš nekomu grozne stvari..Me ne zanima..nesrečne okoliščine gor ali dol..otrok ni kriv če so starši zafrustrirani do konca
Te mlade družine živijo v teh malih stanovanjih zaradi oddaljenih služb. V večini primerov starši zelo rešujejo finančno situacijo mladih (prava stiska ljudi je zelo zamaskirana). Tudi mi imamo pri starših prazno veliko hišo, komot bi živeli v njej vsaj dve družini, ampak je hiša na lokaciji, kjer bo čez nekaj let neobljudeno. To pomeni, da je stvar nemogoče prodati za solidni ceno, kljub temu, da bi sredi Ljubljane njena vrednost bila ogromna. Tako se pa pač stiskamo v luknji.
Pa dej buba cupa kaj se ti tolk obremenjuješ tem??? A nimaš kje drugje za bit???Napiši eno knjigo, pojdi v naravo, pojdi v gledališče in se nehaj praskat tam kjer te ne srbi!!! Ma mi je neumno brat take fore…sam da vnašaš nemir, pa kaj te briga, mene tut ne sme brigat, pa me tut ne, še za lastno sestro me ne, ko vidim kakšna je…mater starša še vedno migata ona pa že komaj čaka, ma brez veze, brezvezniki ste eni
Moževi stari starši so prepisali polovico hiše na moža in sedaj živimo pri njih, plačujeta kurilno olje in elektriko, midva pa komunalo (torej nič v primerjavi z njima). V zameno skrbiva za okolico hiše in takšne stvari, ki jih ne zmoreta več. So pa njegovi starši bolj tako tako, ločeni, skregani, brez manir…
Moji starši nas za vikende povabijo na kosilo, ob vselitvi sta primaknila k nakupu opreme, dala zraven za nov avto, redno kupita kakšne sezonske cunje za otroka, če gremo skupaj na morje ponavadi častita kamp in večino hrane (ker imata avtodom, mi pa šotor….), skratka, včasih se počutim, da smo preveč razvajeni 🙂 Res imamo super odnose, prav crkljajo naju in mislim, da jim nikoli ne bova uspela vrniti v enaki meri…. Da ne govorim o izobrazbi, ljubezni in vrednotah, tega sem jima še najbolj hvaležna in res si želim, da bom najinim otrokom lahko nudila enako!
Imam še samo mami in v primeru, da bi rabila več prostora bi mi seveda odstopila ali pa bi menjavo nardili, kakorkoli nikoli nisem gledala na to, kdaj mi bodo kaj odstopili. Od 19 leta sem odšla od doma in se začela osamosvajat študirala in delala tako, da sem imela vedno v glavi, da si želim imeti enkrat nekaj svojega..ne samo podedovati..hočem neki sama zaslužit, prišparat in si kupit, da vem, da je to plod samo mojega dela..počasi mic po mic pa bom tudi jaz nekaj imela 🙂
Meni niso dali nič ker nemorejo/nimajo. Zato sem pa od svojega 16eta leta varčevala za hišo in življenje na svojem. Kar sm tako težko prigarala nebom “podarila” svojim otrokom. Nočem da so razvajeni in samo čakajo da jim kaj z neba pade. Če kaj želijo naj delajo in si privarčujejo. tako kot sem si morala jaz.
Ko človek prebira te odgovore, se resnično vpraša, zakaj ljudje sploh imajo otroke, če na njih gledajo kot na neke izkoriščevalce. Upam da ne zaradi zdravljenja lastnih travm. Meni vsekakor ni normalno, da če starši imajo možnost in zmožnost pomagati pri stanovanjskem ali kakšnem drugem problemu svojega otroka, da tega (namerno) ne storijo ali nočejo storiti. V današnjih časih pa sploh. Ali pa ko enega otroka izločijo, drugemu pa dajejo. Kako ti ljudje lahko živijo sami s sabo, res ne vem. Svoje travme zdravijo na tak način. Grozljivo! Povsem druga zgodba seveda je, če starši ne zmorejo…
Pa še odgovor na trditve, da starši otroku niso dolžni nič dati… s pravnega vidika ne bo povsem držalo. Namreč, otrok je po starših zakoniti dedič, ki je upravičen do minimalno nujnega deleža po smrti staršev. Če starš še za časa življenja svoje premoženje ali darila večjih vrednosti podarjuje, prepisuje na druge osebe, otrok lahko po smrti staršev zahteva svoj nujni delež od te osebe (mislim pa, da lahko že za časa življenja sproži določene postopke). Izjemi sta dve: razdedinjenje, za katerega pa mora biti res upravičen razlog (npr.da je zakoniti dedič posegal po življenju starša in podobno…) ali dogovor o pomoči in preživljanju do smrti. Samo, tudi tukaj se da spodbijati, če bi prišlo do zlorab (če bi bilo s staršem vse ok in bi namenoma želel zaobiti nujnega dediča npr.) Namreč, nujni dedič lahko vedno vloži dediščinsko tožbo ali spodbija oporoko, tako da se stvar zna zavleči leta in leta.
Res vidim okrog sebe veliko razvajenčkov, ki jim starši vse k riti in od riti prinesejo, čuvajo otroke, jih vozijo k maši, samo, da ta mladi niso preobremenjeni, pa jim zato niso niti malo hvaležni. Midva nisva dobila nič, saj niti najini starši niso imeli. So pa moji malo pogoljufali in eni sestri, ki je dovolj žalostno stokala, nekaj zrihtali, da je lahko začela zidati hišo, pa še zdaj je vedno tista uboga, ki ji je treba pomagati, magari štruco kruha prinesti, da potem ona lažje na skrivaj 4 x na leto gre na dopustek. Saj ga pa tako potrebuje, revica, ko ima tečnega moža, pa naporno službo, pa neubogljive otroke, pa … Smešno. Moji otroci so pa ravno tako isti: mislijo, da se starš mora raztrgati, samo, da jim je rit polna. Pa potem naj čimprej crkne. Jok, brate, odpade, vedno sva poudarjala, da imajo vse, kar potrebujejo za zdrav razvoj in življenje: mir, hrano, toplo stanovanje, pa ni bilo dovolj! To me jezi in mislim, da so otroci dandanes zelo nehvaležni.
Verjetno, ker sta tako prijazna, mi bosta dolgove… Saj brihga me, če mi ne pustita nič,za mamo lahko rečem, da do neke mere je zame vseeno naredila in dala več kot mogoče kak drug starš, ker mi je omogočila izobrazbo in me vzgojila, da je to vrednota, čisto zadovoljna sem s tem, za očeta pa bi lahko kar rekla, da pljunem nanj, pa je žal alkohol neke vrste psihična bolezen in on je imel težko otroštvo, se pravi sam si ni kriv za vse, da bi se tega rešil pa očitno ne zmore. In ne vem kaj naj rečem, sem odrasla in toliko odgovorna, da vem, da se na nikogar ne smem zanašat in dolgoročno mi bo mogoče boljše kot nekemu razvajenčku.