Pišem tukaj, ker je največ komentarjev. Prosim vzdržite se obsojanja. Za mano je težko razmerje, nekako usodna ljubezenska zgodba, zaradi katere je razpadla moja in njegova družina. Nobem od naju sicer ni tak, da bi skakal čez plot, ampak tako je pač naneslo, veliko let nazaj. Ljubila sem ga neizmerno, žal, zaradi okoliščin ( otroci, razdalja) nikoli nisva zaživela skupaj. Zadnje pol leta je šel najin odnos navzdol, kriva sem izključno jaz, ket kljub njegovemu prizadevanju in prošnjam nekako nisem pokazala interesa, da bi nekako uredila skupno življenje. Kljub temu, da mi je nudil vse, sem ga vztrajno zavračala, na vse načine. Priznam. Nekako nisem računala na to, da bi me lahko nehal imeti rad. Ves čas mi je govoril, da je njegov edini cilj skupno živlhenje. Od mene pa nič.Ohladila sva se povsem. Oba. Potem pa šok, zame. Spoznal je neko dekle, predvidevam, da brez obveznosti, niti ne sprašujem. Ona ima čas zanj. Takoj, ko se je zapletel, mi je to povedal in me odslovil. Ni moški, ki bi sedel na dveh stolih. Meni pa žal. Kakorkoli, bil je ljubezen mojega življenja, vse sva zrušil za najin odnos, ja na neki točki pa nisem odreagirala. Vse, vse bi storila, da bi imela možnost popraviti zamujeno. Ampak vse. Je pa zadeva še zelo sveža, z novo se je zapletel nekako tri tedne nazaj in me ne pusti več blizu.
Stara sva okrog 45 let, vsak dva otroka. Boli neskončno, storila bi VSE za še eno priložnost. Pravi, da je PREPOZNO, da me je dovolj dolgo čakal.
Lahko kaj storim še? Prosim za sočutne nasvete.

Mislim,da te je predolgo čakal.če si ga pa tako dolgo zavračala se ne čudim,da je podvomil v tvojo ljubezen.Pusti ga,zaželi mu le srečo.

Hvala Tinatana za tvoje mnenje. Meniš torej, da ni nobenega upanja..

Kaj menite..
Če ga poiščem, ne po telefonu, pa ga prosim, se opravičim, mu obljubim, da ostanem..takoj..je to smiselno, je ponižujoče, je kaj upanja za uspeh? Nisva se videla že mesec dni. Celo tako sem bila grda, da sem rekla, da se med epidemijo ne bova videvala sploh..no, se je pa ena druga vrinila v njegovo življenje zdaj..

Sva pa bila skupaj, v nemogočih pogojih 8 let.

Nekaj je bilo.Nekaj, kar ti ni dalo, da bi pokazala večji interes.Ti že veš, zakaj mu nisi bila bolj predana.Imam občutek, da bi bilo kljub še eni priložnosti čez nekaj časa spet isto…Očitno se je v vajinem odnosu nekaj izpelo.Saj tudi sama praviš, da sta se oba ohladila….Zato nikoli več ne bo , kot je bilo, čeprav bi spet začela…Lonec, ki poči , ni nikoli več cel…Težko je….a vendar bo treba naprej…mogoče pa tista druga ni prava…in pride nazaj…daj času čas…vprašaj se: Če bi ga potem vzela nazaj? Bi ga lahko? Ali pa bi bila polomija? Ja…Težko je najti pravega…težko…Tudi razdalja naredi svoje…tudi zaradi otrok.Ni enostavno.

po toči zvonit je prepozno…., ma bolj se sliši, posle jebanja, nema kajanja.., najbolj smešni so mi ljudje, ki šele kasnej skontajo kakšnega partnerja so imeli ob seb…., ko ga pa imajo, pa pametni, ko sto mater…

Hvala levo in desno za lepe besede. Nisem mu bila bolj predana zaradi izkušenj iz preteklosti in kaotičnega začetka najine veze. To je bil odnos, da bi lahko o tem napisala roman. Kljub vsemu sva dolgo verjela, jaz verjamem še danes, da sva bila nekaj posebnega. Je pa najina zgodovina res težka, obremenjena. Sem pa pripravljena zares vse storiti, da bi bila spet skupaj. Vse. Čez noč bi se preselila k njemu, če bi le še želel. Pomanjkanje časa z moje strani in to da nisva napredovala v smislu skupnega bivanja, sta bila glavna razloga za ohladitev. Ta nova gospodična pa kaplja čez rob.

Sklepam, da ni več videl poti s teboj naprej.Mogoče je imel občutek, da nikamor ne napredujeta.Kaj naj naredi potem?Njemu se spet dogaja, on ima spet pomlad…Če misliš, da je vredno…napiši mu pismo.Tako bo imel čas za premislek, da ti odgovori….Jaz bi mu poslala tako pismo…po pošti…ne elektronski….Če ne bo odgovoril ali bo v pismu negativen odgovor….potem nimaš kaj.Najdi si drugega v svojem kraju.In ne predaleč.

Moški ponavadi zelo hitro dobijo novo partnerko.Pa ni rečeno, da je boljša ali bolj prava….Samo zato, da se pokažejo, da niso sami….In da se dogaja….da jim ni dolgčas.. Zato mu napiši pismo.Da bo imel čas premisliti in odpisati. ..

Ah daj no…navelical se je orosjacit. Kaj si si predstavljala, da bo moledoval celo zivljenje da se preseli k njemu.
Kje je tu ljubezen iz tvoje strani? Konc je in sprejet bos morala, zal. Verjamem, da ti je hudo.
Sem pa tudi prepricana, da je ta nova ze na njegovem naslovu.

Hvala za vsa mnenja. Ta nova (predvidevam, da nima otrok) sicer pa se v njo ne spuščam, je takoj otroke in njega vzela k sebi za nekaj dni, skratka očitno zelo zainteresirana punca. Gotovo z njo ne morem tekmovati, niti mi to ni vredno. Je pa moški, ki se hitro preda in redko ampak močno zaljubi. Pa kljub vsemu..zame je vedno trdil, da mu nudim točno to, kar si od ženske želi, le da je bilo tega premalo. Zdaj bi z veseljem ponudila več.

Ni tako enostavno glede skupnega življenja. Razdalja, šole, pa otroci imajo tudi drugega starša. Saj sem si želela, res pa da se to nekam v prihodnost odlašala.

Če sem prav razumela te je ljubil?… Torej.. Usedi se za komp in napiši mejl, pa ne predolg… Bistva. Kaj si ugotovila, kaj čutiš in kaj si sedaj pripravljena narediti. Če zavrne boš šla svojo pot. Pa mislim, da te ne bo, če pa že, pa zgolj prehodno, le toliko, da ti da malo vzgojne. Javi nam
kako se bo razpletlo😉

Unga na stopnji amebe pa ne beri niti komentiraj.

Hvala za spodbudno mnenje. Ja, jubil me je..ni dvoma. Prijateljica je rekla, da ne pozna tako vdanega moškega. Zadnje pol leta pa se je ohladil. Saj sem mu pisala smse, tudi poklicala sem ga. Grob. Da je moj vlak odpeljal, da se je naveličal takega odnosa, da zdaj pa ne čuti do mene nič več. In naj grem dalje. Da sem imela dovolj časa, ko me je čakal ves hrepeneč, pa nisem imela časa zanj. Zato sem mislila,da bi mogoče kar v živo stopila do njega, se opravičila in mu rekla, da ostanem, če me le sprejme.

Pravi moški preziramo kuzle tvoje sorte. Igrate se neke prizadete igrice, ko se stvari sfižijo, pa jok in stok. Nezvesta in ljubosumna smet si. Če je pameten, te ne bo nikoli več niti povohal.

dost te ma….upravičeno!!!!

In ti misliš, da pašeš med prave moške? Ne, kvečjemu se ti je povesil nos, ko te je ena nogirala.Po pravici s takim besednjakom, ki spominja na opico z drevesa.

Naredi, kar misliš.Izgubit nimaš kaj.

Lepo prosim še kakšen uporaben nasvet, kako pristopiti do njega, ga omehčati.
Pa, je to sploh možno, če je on zdaj zaljubljen?

Pa ni ponižujoče moledovati? Sploh če moški pravi, da se je ohladil in ima novo.
Ima kdo izkušnje?

ja je. sem moski, ki me je dolgoletna partnerka dolgo vodila za nos. vajinih 8 let ni nič. po dolgoletnih obljubah, sem jo končno zapustil in zdaj koncno živim normalno. dost te ima in se je odločil živet. zdaj moleduje, prosjaci in se meče ob tla. da je spregledala itd… kot prvo je prepozno, kot drugo tako obnašanje sploh ni seksi in odbija
kaj naredit? lej izgubiti nimaš kaj. napiši mu eno pismo kaj res čutiš do njega, kot so ti svetovali. Ne mu govorit osebno, ker to je res dosadno poslušat že n-tič. bo imel zdaj vsaj črno na belem od tebe na papirju. potem pa ce te noče, nehaj jadikovati, potegni črto in preboli in pojdi dalje. v nasprotnem primeru boš živela v preteklosti. res škoda tvojega življenja.

joj pa tole no. kaj to pišeš izgovore. sami izgovori so te. ljubezen vse premaga samo v pravljicah.
nocem, da se slisi grobo, ampak samo da ne boš ko moja bivsa ko mi se po 3 letih teži in moleduje. zgublja čas za nekaj, kar je ze zdavno izgubila po svoji krivdi. pojdi dalje, oba si zaslužita nekoga boljšega, saj si tega kar res potrebujeta, nista znala dati.

To ni še ena ameba, to je že spet Vagabund. Doktor primitivizma.

Avtorici pa: lahko mu napišeš mail in v njem razložiš stvari. Če si ne bo premislil, ga pusti pri miru. Ker ni bolj patetičnega in odbijajočega kot ženska, ki klečeplazi pred moškim. Življenje gre naprej, čeprav se ti zdaj mogoče ne zdi tako.