Moj moški
Takoj po tem, ko mi je povedal, sem ga seveda klicarila, pisala, saj mi je vse razložil, zelo odločno. Kao ni glavni razlog nova, ampak, da se je naveličal čakat in da mi ne verjame več, da bi jaz bila v prihodnosti kaj pripravljena spremenit. Zdaj seveda ne težim več, ampak se trudim trezno razmisliti. Če lahko še kaj naredim, preden v glavi potegnem črto.
30 dni mu ne nameni nobene pozornosti, nobenih smsov, klicev, vseckanj po družabnih omrežjih. Kot da si izpuhtela. Če se v tem času ne javi se pa oglasi ponovno. Daj mu čas, da zadiha brez tebe, daj mu možnost, da te začne pogrešat… V tem času se pa posveti sama sebi, otrokom, svoji okolici,… Naredi nekaj zase, da se boš počutila lepo, zaželeno… Menjat moraš vibracijo iz žalosti, krivde, nimam, hočem… v vibracijo, da si ti sama čisto dovolj za svojo srečo..in tudi če ga no bo več nazaj, tako je moralo biti, ljubezen ni bila dovolj močna. Vrata so se zaprla, ti boš pa odprla okno.
Hvala še enkrat vsem. Naj poudarim, da nisem neka neodgovorna najstnica. Ja, za naju sem bila pa prepričana, da sva si, nekako, usojena. Zdaj me še premetava. Ko bom zmogla spustiti v sebi jaz, ne bo poti nazaj. Poznam se. In ne, čez 30 dni ga ne bom kontaktirala znova. Sem razmišljala še nekaj..preprosto pridem. In mu rečem, ampak to je iskreno, tukaj sem. Ostala bom, če me sprejmeš. Za vedno. Potem pa, če me odslovi, bom že dojela. Še enkrat poudarjam-sva sicer resna in odgovorna človeka srednjih let. Ki sva razbila družini zaradi naju. In žal mi je vsega..vloženega..da bi zdaj zaradi moje nekakšne neodločnosti, ki jo obžalujem, vse šlo na smetišče zgodovine.
Nehaj se zdaj opravičevati za neumnosti, ki si si jih privoščila v preteklosti. Ja itak bi se pa zdaj, ko je dal jasno vedeti, da je zate zaprl vrata, bila pa kar naenkrat resno preseliti k njemu in biti z njim za vedno. Pajade, ego ti nagaja. Krivde za razsuto družino ne boš utišala s tem, da si pa zdaj res pripravljena biti z njim. Prepozna si, dojemi, preboli in pojdi dalje. Njega pa pusti pri miru.
Zavrnitev pač povzroča bolečino, če ne za srce, pa vsaj za ego.
Očitno sta prišla do točke, ko so bili vajini interesi preveč različni, da bi lahko nadaljevala. Tebe to ni motilo, ker si bila na strani, ko ti je status quo idealen, zato nisi imela občutka, da se zadeva bliža koncu in te je šokiralo. Težko je iz par stavkov sicer razbrati vajin odnos in čustva, ampak nekako mi ne štima tale tvoja, kot praviš ljubezen, in hkrati zavračanje. Morda trenutno res najbolj trpi ego?
Sicer pa, kot praviš, bi sedaj popravila, naredila karkoli, ampak očitno si imela na svoji strani precej tehtne razloge proti skupnemu življenju. Vprašanje torej, če bi te slednje osrečilo.
Kar je bilo, je bilo, popravnega izpita več ni, nič več se ne da popraviti. Po toči zvoniti je prepozno. Nekaj te je motilo, da nista zaživela skupaj, tako zelo, da si bila neodločna in si z odločitvijo cincala. Verjetno te je bilo strah, kaj bi bilo, kako bi vse skupaj zvozila, ker če sem te prav razumela, imata vsak po dva otroka. Najbrž ne bi bilo enostavno peljati takega življenja naprej.
On se je sedaj odločil. Dobil si je drugo žensko. Sedaj nimaš več kaj! Ne ponižuj se več in ne tekaj za njim, očitno je, da je zvezo s tabo prebolel in si ustvaril novo življenje.
Vem, da te boli, verjamem, da si prizadeta, morda pa je tudi to za nekaj dobro. Zaživi življenje s tvojima otrokoma in bodi jima najboljša mati. Si prepričana, da bi bila v tej zvezi srečna?
In nikakor te ne obsojam, saj nimam te pravice, življenje nam včasih pošilja na pot popolnoma nepričakovane preizkušnje.
Želim ti vse dobro!
Odrasli zaljubljeni ne obupajo nad ljubeznijo nikoli, če je ta resnična. Ko boš nekoč snela rožnata očala,bo zmanjkalo tudi iskanja izgovorov in opravičevanja njegove izdaje. Izdal je vajino ljubezen. V prihodnjosti bi naredil enako, ko bi zaškripalo v vajini zvezi? A ni znal s pogovorom, pa če je treba bolj odločnim, doseči to, da te zdrami ?
“Svašta nazivate ljubavlju. Zato vam i ne traje”
Si pripravljena na poraz? To je tako kot bi dala še en metek nekomu, ker te je prvič zgrešil. Previdno s takim razmišljanjem. Moški niso neumni in vejo kaj hočejo in kaj nočejo. In si znajo to vzeti, pa če je cel svet proti njim. Zakaj misliš , da bi v živo bilo drugače?
[/quote]
Točno tako! Zelo zelo dobro napisano! Jaz bi ga popolnoma pustila.Povedal ti je vzrok, ima drugo, torej odnehaj, ker bi se samo poniževala pred njim. Obrni se, poišči prijateljice in si čez čas poišči drugega.Z glavo skozi zid ne gre.Če človek nazadnje premisli, bi bilo še najbolje ostati z očetom otrok…razen če ni alkoholik, ženskar, narkoman ali nasilnež.
Mogoče sem naivna, ne vem. Nekje v sebi verjamem, da so v življenju možni popravni izpiti. In rada bi verjela, da ne zavrže človek toliko let..takih žrtev..če mu oseba, ki jo je res imel rad dokaže, da je spoznala. Sicer nisem nobena pošast, ljubila sem ga iskreno..ker nisem kazala oz se odzivala na želje po skupnem življenju..je prišlo do tega.
Joj. Ne preveč verjet v pravljice. A pismo, ki so ti ga svetovali, si že napisala? Če pa rabiš to prepucat tu na forumu, pa ok. Veš kaj je lahko problem. Če mu je z njo boljše kot mu je bilo s tabo, oziroma v prevodu, če ga ona dela srečnega, pozabi da se bo vrnil. Potem ti nobeno pismo ne bo pomagalo, ker si bo mislil, kaj mi je tega treba.
Če ga pa že hočeš nazaj, pa poišči članke v stilu kako osvojiti vsakega moškega. Tam ugotoviš kak tip človeka je in kaj ga privlači in samo slediš navodilom. Pa ne po trač revijah in instant nasvetih na netu. Prav knjige so. Samo moraš vedeti, da ob tem močno spremeniš svoje obnasanje do njega, pa vprašanje ce si to res ti in bi tako nadaljevala, tudi ko ga dobiš nazaj. Ker takoj ko bi se zacela obnasati po starem, bi šlo nazaj na slabše in v neizbezen konec ali pa v naporen odnos, kjer nihce ne bi bil res srečen.