Moj moški
…tako kot tale debata. Vsaka stvar se enkrat izpoje, ostane samo še dolgčas.
[/quote]
ja pa še kar non stop lajnajo o sladkobnosti, kljub temu, da je bilo že 1000x zapisano, da je vse skupaj en velik manifest samovšečnosti. hvala bogu, da je popihal stran, ker je že od daleč očitno da ima opravka z nestabilno osebo.
Zaljubljenost je omejenega roka trajanja. Posredovana nam je s strani življenja, da bi premagali strahove in predsodke v odnosu do druge osebe. Iz nje se more potem razviti ljubezen, ni pa to nujno.
Zato sem tudi uporabil primero z drugim polčasom. Ko se zaljubljenost izteče, pristanemo v svetu drugega, ki ga dojemamo spet v skladu z našim referenčnim okvirjem. Lahko ga spoštujemo in/ali ga sprejmemo oz. potrdimo (kot vrednega), ali pa zapademov “depro”.
To, da”ljubezen boli” verjetno izhaja ravno iz tega, da nekateri poskusijo združevati nezdružljive svetove. Jih osvojiti in oblikovati po svoji podobi. Vname se boj med zavistjo in tekmovalnostjo, izčrpavanje na dolge proge, ki iz obeh izžema življenje,… ubija, kot rečemo.
In ko sem ter tja včasih eden spozna, da je to boj na osebni ravni, ki poteka tukaj in zdaj in ga preide, ter spozna, da boja ni, ostane drugi izčrpan in ranjen v dno duše… užaloščen in osamljen, potreben nege in naklonjenosti. Poražen. Dokler tudi sam ne uspe uvideti, da je šlo v resnici zgolj za boj na osebni ravni in da je bil sam in drugi “kolateralna žrtev” le-tega.
Nekateri uspejospoznati, drugi pa… bijejo bitko izčrpavanja do bridkega konca. Ne glede nažrtve. In to je tisto, kar potrebuje romantiziranja, da bi bilo sploh lahko sprejeto kot vzdržno. Ljubezen pa je nekaj pretočnega, česar ni potrebno upravičevati skozi visoko poezijo. Je jasna kot rosa, ki se koplje v jutranjem soncu.
[/quote]
Jaz na te stvari gledam drugače. S srcem in občutki. Ne rečem, da imam prav, pravzaprav mi tvoja teorija “gasi vero” v ljubezen in verjetno je res tako, a dokler ne umrem, bom vedno skušala dokazati nasprotno, ker čutim da je tako prav. Pa naj v zmoti umrem, ni mi mar
Ravno čustva so prehodne in sila kratkotrajne narave. Čustva so gibalo, ki silijo k ukrepanju – tukaj in zdaj. Skorajda bi bilo bolj prav obratno: manj ko je v zvezi čustev, večja verjetnost je, da bo obstala.
Podobno je s strastmi. Le te se kajhitro sprevrzejo v posesivnost in onemogočanje. Kar na kratki rok deluje sila privlačno, postane na dolgi rok izčrpljujoč boj za prevlado.
Hecno, kako globoko imamo vkorenjinene vzorce onesrečevanja samih sebe in si vsak zase radi mislimo, da nismo vodljive in ubogljive ovčke, ki delujejo po tujem nareku – nareku pastirja.
Jaz na te stvari gledam drugače. S srcem in občutki. Ne rečem, da imam prav, pravzaprav mi tvoja teorija “gasi vero” v ljubezen in verjetno je res tako, a dokler ne umrem, bom vedno skušala dokazati nasprotno, ker čutim da je tako prav. Pa naj v zmoti umrem, ni mi mar
[/quote]
Verjela ali ne: popolnoma prav imaš. V grobem bi rekel, da govorimo o vsaj treh obrazih ljubezni, ki jih potem nekako poskušamo zreducirati v enotno definicijo.
Bojim pa se, da ko neko genialno, da ne rečem bozansko, idejo Zvedemo na golo dejstvo, jo oropamo smisla. 😉
ja pa še kar non stop lajnajo o sladkobnosti, kljub temu, da je bilo že 1000x zapisano, da je vse skupaj en velik manifest samovšečnosti. hvala bogu, da je popihal stran, ker je že od daleč očitno da ima opravka z nestabilno osebo.
[/quote]
Važno je, da je srečen. To je najbolj pomembno, pa s komerkoli že.
Verjela ali ne: popolnoma prav imaš. V grobem bi rekel, da govorimo o vsaj treh obrazih ljubezni, ki jih potem nekako poskušamo zreducirati v enotno definicijo.
Bojim pa se, da ko neko genialno, da ne rečem bozansko, idejo Zvedemo na golo dejstvo, jo oropamo smisla. 😉
[/quote]
Kdo ve, ali nam bo kdaj dano izvedeti…zakaj gredo stvari po poti, katero ne želimo. To bi bilo moje prvo vprašanje “nekje, nekoč, nekomu”, ki ve.
Kdo ve, ali nam bo kdaj dano izvedeti…zakaj gredo stvari po poti, katero ne želimo. To bi bilo moje prvo vprašanje “nekje, nekoč, nekomu”, ki ve.
[/quote]
Ha ha… ja, simpatično. Jaz temu rečem, da sem zgolj popotnik čistih namenov, ki potuje na vzhod, nazaj k očetu. :-))
Nikoli si ne bi mislila, da bo ta tema občasno še vedno aktualna.
In Razmisli me spremlja.😊
In ali bi kdo verjel, da sem, ko sem odprla to temo tu gor, ja, kdo bi si mislil, spoznala nekoga s podobno zgodbo. In imam srečo, da sem ga srečala tudi že v živo. In bo, prepričana sem, ostal prijatelj. Torej je bilo vredno.
Kar se pa ljubezni tiče…in Mojega moškega – ne vem, če je srečen..nič ne vem. Če pa je bilo vredno zares, bova že trčila spet.
Obupana zelo zelo in Razmisli, vidve sta resno ravno za skupaj sta. Dajta se že enkrat dobit, se ga napit, potem pa OZZ daj Razmisli vrečko čez glavo in si predstavljaj da je tvoja nesojena ljubezen al whatever že. Potem pa pridita nazaj poročat. To kar sedaj počneta je kr nekaj, nikamor se ne premakneta. Dajta malce življenja od sebe. Ajde v akcijo.
Sumim, da bo s ta novo enako. V zvezo morata vlagati oba, on po moje vlaga toliko več, kot njegova partnerka ni/ne bo.
Če ne spraviš v zavest tisto kar je nezavedno, potem delaš po programu/instinktu/impulzu, prvič in desetič.
Pričakuj manj in bodi hvaležen za to kar že imaš. Stavek za tiste, katerim se vse zdi samoumevno. Meni je pomagal.
Sumim, da bo s ta novo enako. V zvezo morata vlagati oba, on po moje vlaga toliko več, kot njegova partnerka ni/ne bo.
Če ne spraviš v zavest tisto kar je nezavedno, potem delaš po programu/instinktu/impulzu, prvič in desetič.
Pričakuj manj in bodi hvaležen za to kar že imaš. Stavek za tiste, katerim se vse zdi samoumevno. Meni je pomagal.
[/quote]
Sumim, da se mu je z drugo svet odprl. Tako kot mojemu, ko je mene spoznal. Še zdaj bivša za njim joka. Nikakor ne more dojet in se sprijaznit. Sem mojemu rekla, da se umikam in naj ji da še eno priložnost. Da razumem situacijo. Je rekel, da je zanj zgodba z njo zaključena.
Če ste se tako fak.ing dobro ujeli, bi že zdavnaj bili skupaj, ne glede na ovire. Prava ljubezen ne pozna ovir. Če jih ni zmogla premostit, že niste bili s tapravim.
Sumim, da se mu je z drugo svet odprl. Tako kot mojemu, ko je mene spoznal. Še zdaj bivša za njim joka. Nikakor ne more dojet in se sprijaznit. Sem mojemu rekla, da se umikam in naj ji da še eno priložnost. Da razumem situacijo. Je rekel, da je zanj zgodba z njo zaključena.
Če ste se tako fak.ing dobro ujeli, bi že zdavnaj bili skupaj, ne glede na ovire. Prava ljubezen ne pozna ovir. Če jih ni zmogla premostit, že niste bili s tapravim.
[/quote]
..toliko kot naivnosti nekaterih 🙂 A to, kar ti je natvezil zagotovo drži? Da ona joče za njim in se ne more sprijazniti? Malo takih žensk poznam, ponavadi je ravno obratno 🙂 ker če on ničesar ne bi čutil več, bi z lahkoto prekinil VSE stike z njo, da ne bi niti vedel kako je ali ni ona.. samo povem. Verjamem, da tvoj ni tak.
Če se dva imata res rada in sta si usojena, se bosta že našla prej ali slej. Upaj le, da ne boš takrat “srečno poročena in noseča”.. pogosto namreč velja (pa razumi kot ti paše za tvoj primer) da : “timing is a bit××”
