ne maram tašče in tasta
Mislim, da avtorica te teme ne bi šla s teboj na kavo, ker če si izhajala iz revne družine, saj si pod njenim nivojem, eventuelno, če bi jo to premamilo, da si si sedaj ustvarila svoje podjetje.
Preberi njen sestavek še enkrat. O vtikanju tašče govori le na začetku, vendar nato pove, da je s tem že opravila. Moti jo nivo njene tašče in tasta.
Tudi jaz sem odraščala v petčlanski družini, tudi pri nas smo bili otroci alfa in omega družine, pa tudi moj mož je izhajal iz družine, kjer je bilo moderno imeti otroka, pa vendar zanj ne skrbeti, tako, kot bi starši morali.
Ampak meni so moji starši dali nekaj, kar tvoji tebi očitno niso: sprejela sem taščo in tasta kot: starše mojega moža in stare starše mojih otrok. Nikjer ne piše, da jih moram jaz ljubiti, toda zaradi tistih, ki jih ljubim, to pa je moj mož in moja otroka, sem vedno hodila k njima na obisk in ju tudi lepo sprejela, ko sta onadva prišla k nam.
Bogatašinja,
zaupaj nam, kaj je v ozadju tvojega nicka. Meni osebno je nerazumljiv in nekako ne čutim simpatije do človeka, ki sam sebe imenuje razvajeni in potem še bogataš.
Sama sem glede tašče in tasta v podobni situaciji kot ti. Predvsem bi rekla to, da smo različni. Večkrat sem jih tudi že slišala od njih, bilo je vtikovanja še in še, od tega, s kom se družim, do naše hrane (predvsem otrok), naših navad in predvsem otrokovih navad, do tega, kaj se dogaja pri mojih starših, pa kdo bo varoval otroke po mojem odhodu v službo. Tudi jaz sem se na nek način počutila, da mi bo otroke prevzela. Nekoč je celo rekla: midva sva jim prva starša. Na to sem povedala svoje, beri: obzirmno razložila svoje mnenje. Delno je zaleglo, toliko, da zdaj ne upajo vtikat nosu v prav vse stvari. V kakšno pa ga seveda še vedno vtaknejo… Malo pogledam čez, pa je.
Glede spoštovanja – nismo vsi enaki in to ne more biti razlog, da jih ne spoštujem. Kaj ne spoštuješ nikogar, ki ima drugačno mnenje kot ti?
Moj moto je živi in pusti živeti. Ne vidim, kaj počnejo, da ne komentiram njihovih izjav, in ne razmišljam v smislu, kaj bi na njihovem mestu storila jaz. Njihove aktivnosti so stvar njihove izbire in ne tvoje in očka ima s tega vidika definitivno prav. Te stvari te ne brigajo in konec.
Drugi moto: ne posegaj preveč v odnos babica – vnuk, naj si ga uredita sama; to pomeni, da tvoj odnos do tašče ne sme vplivati na tvojega otroka; dokler boš tako nastrojena, kot si zdaj, to ne bo izvedljivo. Tvoj otrok ima samo dve babici in ni možnosti zamenjave!!
Poskušaj sa malo skulirati. Menim, da so zadeli tisti, ki so te označili za materialistično. Denar ni vse in če že omenjaš vrednote, denar ne sme biti vrednota.
Če ti je kaj do moža, boš poskrbela za normalen odnos, tudi s tvoje strani. To je tvoj problem. S spremembami moramo začeti pri sebi. Ne moremo spremeniti drugih, pač pa lahko spremenimo svoj odnos do njih.
Uspešno in prosim te še enkrat, razloži mi svoj nick.
bravo vanjam in timi!!
jaz bi samo še eno z moje strani
jaz se lahko postavim na stran tvojega moža Razvajena bogatašinja in ti malo odgovorim na vprašanje, ki ga postavljaš o vajinem odnosu
moja mami je grozna tašča in s svojim obnašanjem je odgnala tako mene kot tudi mojega moža, ampak taka je, jaz si ne želim da bi bila taka, ker jo potrebujem (ker so to le moji starši, ki so me vzgojili in so del mene) in zato se trudim na vse pretege, da nekako obnovim odnose. najprej sem mislila, da jih lahko prekinem in živim naprej, ampak z rojstvom hčerke sem videla, da potrebujem tudi svoje korenine. na srečo me moj mož podpira, da je toleranten do njihove drugačnosti (ki moti in mene in njega, skupaj se o tem pogovoriva), vendar jih ne obsoja preveč
njegova mami in moja tašča je super ženska, ki ji lahko zaupam, pomagala nama je veliko in še več in še vedno lahko računam na njo
zato mi je vsakič hudo, ker jaz nimam takih staršev, vsakič ko ima tašča priložnost (morje, izleti, obiski…) biti z mojo družino in predvsem mojo hčerko, mi je hudo ker te priložnosti (po svoji krivdi) nimajo moji starši, ker niso slabi po srcu, samo ne vem kaj naj rečem, drugačni
zato ti polagam na srce, če spoštuješ svojega moža, najdi tudi spoštovanje do njegovih staršev, ker mu je hudo (kot si sama napisala)
povej mu kaj te moti, vendar razumno, ne norčuj se iz njih pred njim, ne pogovarjaj se o njihovih slabostih pred njim s svojimi starši, sorodniki, prijatelji (spoštuj svojega moža), in predvsem ne preveč izpostavljati dobrote svojih staršev vsaj ne pred njim, ker to je hudo in boli srce
najdi neko srednjo možnost, seveda omeji obiske, in predvsem se zanesi na svojo zdajšnjo družino (ti, mož in otrok) – z možem sta ustvarila novo družino, ki mora biti skupek obeh, njegove vzgoje in tvoje
upam, da sem ti z mojo izkušnjo vsaj malo odgovorila na tvoje vprašanje, predvsem pa moraš MORAŠ narediti kompromis med tvojo vzgojo in njegovo, če hočeš da vajino partnerstvo uspe
Ljudje so (smo) različni. In za dobre medsebojne odnose se je potrebno potruditi. Tisti, ki je na višjem nivoju, ki ima višji EQ, se seveda lažje prilagaja nižjemu.
Ko enkrat prestopimo mejo in se “spozabimo”, poti nazaj (pogosto)- ni.
1. Za začetek ti bom povedala, da sovražim neskončne “alkoholne” zabave, čeprav so, na žalost, “slovenska folklora”. Pijača in jedača, pijača in jedača…. Dejstvo je tudi, da ima 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} Slovencev (in Slovenk) občasne ali stalne težave zaradi uživanja alkoholnih pijač. In ker nam je alkohol tako domač, tako blizu in tako sprejemljiv, me pravzaprav ne čudi, da se večina pišočih na forumu – ob “alkoholni del” tvojega prispevka sploh ni spotaknila! (je bilo pa nekaj cvetk o koristnosti uživanja alkohola). V tem delu torej popolnoma razumem tvoje razmišljanje.
2. Kaj pa kdo doseže v življenju, je zelo relativno. Vrednote, ki jih ima posameznik (družina, družba, ….), se namreč zelo razlikujejo. Vedeti moraš, kar je za enega vrhunec, je morda za drugega popolnoma nepomembno. Kaj je res in kaj je prav? Kdo je delaven? Neskončne debate…
4. Pri mnogih mladih mamicah opažam hudo pozesivnost (do otroka), ozkost in nepripravljenost na kakršenkoli kompromis (še zlasti, če so vključene tašče). (Zanimivo, da tega pri mladih očetih skorajda ni). Dejstvo je, da je poporodno obdobje ta žensko zelo občutljivo obdobje, saj je izpostavljena številnim telesnim in duševnim spremembam. Kljub temu pa je »zapiranje vrat« dedkom in babicam (po moje) škodljivo. V več pogledih:škoduješ sebi, otroku, odnosu s partnerjem…
5. Vsekakor se je za dober odnos z družino potrebno potruditi. Maksimalno! Vso pravico imaš, da razmišljaš po svoje, imaš lastne vrednote, hkrati pa imaš dolžnost, da se do drugih primerno obnašaš. Do moža: da ne žališ njegovih staršev, otroku pa omogočiš primerne stike z družino (kamor, seveda, prištevam tudi babici in dedka). Dejstvo, da moževih staršev ne spoštuješ, je pravzaprav tvoj problem. Lahko pa bi preraslo v večji problem, če bi to dejstvo prepogosto in na neprimeren način predstavljala možu (ali celo otroku, saj otroci zelo občutljivo in subtilno vsrkavajo naše komentarje). Če ne želiš hoditi na obiske, se boš seveda nekaterim obiskom izognila (zlastim bučnim alkoholnim zabavam, ki ti gredo na živce), vsekakor pa je to potrebno taktno razložiti možu. Sprašuješ, kako imaš lahko »dobre odnose z nekom, ki ga ne spoštuješ«? Do vsakega človeka se lahko spoštljivo obnašamo (četudi ga ravno ne obožujemo). Spoštljivo obnašanje do sočloveka je pravzaprav osnova človekove omike (oziroma vzgojenosti). Če zmoremo s popolnimi tujci – verjetno ne more biti tako težko z moževimi starši?
6. Verjetno je potrebno vseeno nekoliko bolj poglobljeno razmisliti o vzrokih odklanjanja moževih staršev, saj ste se nekoč očitno bistveno bolje razumeli.
Lepo te pozdravljam!
Nina
Sem mislila,da se bom lahko vzdržala komentarjev in bom samo brala,pa ne gre.
Najslabši so tisti,ki so se rodili revni nato pa obogatijo,ker jim to stopi v glavo in se nosijo kot ,da so najpomembnejši.
Sama sem iz bogate družine in vsaj mislim,da prav nič razvajena .Vzgajali so me tako ,da sem že od malega znala ceniti vsako dobrino in sem si jo mogla tudi zaslužit,zato mi materjalne dobrine nikoli niso bile pomembe v življenju.Zato tudi nisem iskala moža,ki bi bil bogat ali pa bi imel bogate sorodnike.Poročila sem se z povprečnim moškim iz zelo revne družine od katere sem se naučila zelo veliko in jih ravno zato spoštujem in cenim ,ker znajo z malo denarja preživeti in živeti.Zelo rada tudi finančno pomagam,ker me to osrečuje in vem ,da sem s tem nekomu pomagala v stiski.Taščo imam zelo rada ,kljub temu,da se včasih vtika v naša življenja in mi vedno tamalega zasipa z sladkarijami,čeprav ve da tega ne maram .
Če bi bila pametna bi tudi obiske tašče lahko izkoristila v svij prid,saj bi se ti takrat lahko malo odpočila ali pa bi šla z prijateljica na kako kavico in na koncu bi imeli obe nekaj od tega(tako namreč naredim jaz).
Drugače me je pa v tvojem pismu zmotilo tudi to ,da jim očitaš zabave.Hvala bogu ,da imajo družabno življenje jim saj ni dolgčas in ne čepijo cele dneve pred televizijo,kot večina Slovencev,kar pomeni,da so čisto prijetni ludje saj drugače ne bi imeli toliko prijateljev.Bolj se mi smilijo tisti ,ki so sami in nimajo prijateljev,ker so bili včasih previsoki za normalne ljudi na starost pa so ostali sami in zagrenjeni.Upam pa ,da se vam bogatašinjam kaj takega ne bo zgodilo in malo razmislita o sebi in o odnosih do soljudi.
LP moya
živijo,
kar nekaj časa sem premišljevala, ali naj pišem tole, ali ne. Kot prvo naj ti povem, je DOBRONAMERNO. Sama sem podobno razmišljala kot ti, pred dobrimi 20 leti. Od takrat se je marsikaj spremenilo, predvsem pa sem dozorela. Sedaj sem na tem, da bom kmalu sama dobila snaho. Upam, da ne bo takšna kot ti, oziroma takšna, kot sem bila jaz v mladosti. Čeprav sem si to zaslužila. Ko sem rekla, da sem dozorela, sem mislila s tem to, da me je življenje “fajn teplo”. Upam, da tebe ne bo. Si malo pametnejša kot sem bila jaz v mladosti, ker ti vsaj vprašaš za nasvet. Jaz sem bila za vse to prepametna. Nisem hotela poslušati. Sama sebi sem lagala. Imaš srečo, da ti odgovarjajo. In imaš še večjo srečo, da ti odgovarjajo takšni, kot je očka. Sprintaj ti njegove odgovore, spravi jih in preberi čez 10 ali 15 let. V vsem mu boš dala prav. In edini pravi način odgovora je njegov, ker je direkten. Verjamem da si bila šokirana, ker sama pri sebi veš, da je vse to kar on navaja, res. Pa si ne priznaš. Nočeš. Trenutno. Pa boš, čez čas. Upam, v tvoje dobro. In še nekaj, malo razmisli, kdo vse ti je prišel v pomoč pri odgovorih. Same tebi podobne razvajene bogatašinje in zafrustrirana študentka.
Tako, malo zmedeno, vseeno pa upam, da boš videla
Hvala vsem za vse vaše odgovore. Predvsem tistim, ki ste znali svoje mnenje povedati na prijazen način. Odgovor Nine P se mi zdi še najbolj na mestu. Hvala tudi ostalim bogatašinjam, psihologinji za podporo “ovčici”.
Ravno včeraj sva se s taščo in otročičkom sprehajali po mestu (po dolgem času)… Bomo videli, kaj bo prinesel čas. Določene stvari bom spremenila tudi pri sebi, saj si želim imeti dobre odnose z moževo družino, predvsem pa se potruditi za človeka, ki ga ljubim z vsem srcem. Resda ni lahko … ampak to je pač življenje, a ne?
Še enkrat hvala. Poslavljam se!
Ker pričakujem, upam in želim, da bom nekoč tašča, najprej tole sploh nisem brala. Rada bi bila dobra tašča, ampak če me bo več kot polovico let mlajša ženska (moja bodoča snaha) komandirala, kako naj se obnašam, in mi ne bo dovolila stikov z morebitnimi vnuki, bova bolj slabo vozili, garantiram.
Bog me varuj kakšne razvajene bogatašinje!
In zelo se strinjam z mnenji tistega, ki se podpisuje s psevdonimom Očka.
Ker pa je na svetu ZARES tako, da vse se vrača, vse se plača, se boste, drage bogatašinje, na tele vaše misli spomnile čez kakšne četrt stoletja. Upam in želim, čeprav ne v slabem pomenu besede, kajti še tako je, da nič ne vemo, kdaj se naša življenska pot konča. Nimamo določen rok trajanja.
Saj ne živiš s taščo in tastom!
Vesela si lahko, da se je mož le obrnil k svoji oz vajini familiji in da ni pobral vzorcev lastnih staršev.
Najbolje, da konflikte rešuje on s svojimi in ti s svojimi starši.
P.S.: jaz ne bi puščala otroka, v varstvu v takem okolju, kot ga imajo pri tašči in tastu
Pa srečno!
Manja
Draga nerazvajena! Nekateri pač nimamo časa cele dni po forumih viset, ker mamo otroke in družine, pa mame, očete, tašče in taste, ki jim namenjamo veliko pozornosti in zagotovo tudi meni ne bi bilo vseeno, če bi moj mož izhajal iz take družine. Slučajno vem, ker smo imeli podobne sosede, kako tole zgleda in zmešalo bi se mi, če bi imela opravka s takimi ljudmi.
Nenazadnje se ima še kako vtikati v stvar, saj bodo taki ljudje sodelovali pri vzgoji NJENEGA otroka!
Tudi meni grejo taki na kozlanje! “Fini gospodje”, pijani in poscani!!
Poskušaj jih ceniti zavoljo tistega, kar so in jih ne negiraj zavoljo tistega, kar po tvoje niso. Jaz osebno ne cenim človeka po tipski sestavi hiše ali mestnem predelu lokacije. Nimam te za razvajeno bogatašinjo, si pa ali pa želiš biti snobovska. Tudi vredu!
Kar se pa osebne svobode tvoje družine tiče, ti pa pritrjujem!
Ne obsojaj moževe mame in ne ocenjuj njene materinskosti. Niti nisi objektivna niti ne želiš videti v njej kaj pozitivnega. Sama si mama in obremenjuj se s tem in predvsem poglej malo tudi na občutke svojega moža in kasneje otroka, ki ima babico. Staršev si pač ne izbiramo. Tudi tvoj otrok si jih ni!!
LP
razvajena bogatašinja, kolikor te razumem ti bi delala red v njihovi hiši, kar se tebe sploh ne tiče. Mogoče res nimajo nič so pa imeli lepo in zabavno življenje, kar so preživeli z prijatelji.Hiša v katero redko kdo pride ali pa sploh ne pride za mene ni hiša.
ti bi da ti pazi otroka kadar ti to hočeš,drugače pa nebi rada videla da sploh pride? če imaš kake težave(sama s seboj) pusti naj to rešuje mož in ne ti, njemu bodo oprostili tebi nikoli. Moja mama je umrla ni se pobotala z snaho(zaradi istih neumnosti,ki jih ti navajaš), brat pa trpi kot satan zaradi tega.
Ti razlogi,ki jih ti navajaš so mili v primerjavi z drugimi taščami.Vsaka stvar se da rešiti na lep način.Ti če bi imela rada moža bi jih spoštovala že zaradi njega, tudi ti boš enkrat tašča in ti želim naj bo tvoja snah do tebe ista kakor si ti do svoje tašče. Jaz imam taščo 23 let in jo nikoli nebi užalila, pa veš da tudi ona ne pleše tako kakr jaz igram. pa brez zamere. lp