ne maram tašče in tasta
jaz bi takole gledalo na tole.
Ni ti bil všeč odnos s tsščo, in ko si končno povedala kaj ti ni všeč, tašča in tast to spoštujeta.
To je vidik odnosa, ki sio ga moiraš zapomnit,.
Upoštevala sta tvoje želje in s eprilagodila. Verjetno je to z njune strani tudi bil velik kompromis, ki pa sta ga bila SPOSOBNA NAREDITI,. Jaz bi to zelo cenila na tvojem mestu.
Drugo – ne maraš jih, ne ceniš jih. Ok. To je tvoj pogled nanju, kar pa ne sme izključevati tvoje vljudnosti. Greš na obisk, potrpiš tisto popoldne in to je to. Saj se ne rabiš sliniti. Si pač tam in ne zavijaš z očmi. To je pa TVOJ kompromis. Pomisli tudi na moža, ki bi mu to veliko pomenilo.
Meni je smešno da imate sam ženske skoz neke probleme s tascami, moskih pa nikoli ne slisimo jamrat. Mislim da se vprasajte punce kaj je narobe z vami, da vedno sam jamrate kak ste boge za dobre odnose se pa ne znate niti malo potruditi. Ni čudno da velikokrat ostanete same, ko vas partner zapusti, ce pa ste polne sovrastva.
Ne bot razvajena mamina puncka pa pozri enkat na tedn alpa mesc tist obisk za svojga. Nimas zlate, odnos tvoj in ego sta pa tudi katastrofalna. Ne letaj previsoko, da ne bo prevec bolelo ko bos padla na nos. Po tvojem opisu sodeče ne premoreš kančka ljubezni ali empatije. Škoda da take srake otroke dobivate. Pa škoda za tvojga partnerja, da mora s tako princesko živet.
Joj ženske, nikoli vam ni prav. Že zaradi partnerja bi morala stisniti zobe, še posebej če ga imaš rada. Navsezadnje sta vzgojila očeta tvojega otroka. Glede na to, da si z njim zadovoljna, sta očitno to dobro opravila. Spoštovanja ti manjka. Niso vsi idealni. Mogoče tudi tvoj starši niso idealni v očeh drugih, sama pa si jih navajena in jih imaš rada takšne kot so. Isto je verjetno z možem. On ima rad svoje starše in mu ni vseeno, da imaš takšen odnos do njih. Kako bi se ti počutila, če bi partner poiskal napako pri tvojih starših in zaradi nje ne bi želel imeti več stika z njimi. Niso vsi ljudje takši kot si si jih ti narisala v glavi. Boš morala še malo odrasti. Mogoče se bodo stvari obrnile, ko bodo tvoji otroci tvojih let
Pač si vzivišena ženska, ki ne sprejema različnosti. Upam, sa ne boš otroka preveč utrujala s svojo zategnenostjo in ozkogledostjo kaj je prav in kaj ni. Te bo že težko živlenje izučilo in ti dalo modrosti.
Glede na to kako slabe izkušnje imajo ljudje predvsem s taščami tvoj opis tasta in tašče sploh ni tako napačen. Zmotilo me je edino, da sta zanemarjala svojega sina. A obenem je vrjetno ravno zaradi njune sproščenosti in spontanosti postal normaln moški. Ker mene sta starša poleg tega, da sta me zanemarjala (enako sem imel le par kosov oblačil) sta me tudi psihično nadlegovala in maltretirala.
Kar dobro si čes prišla. Trudi se z moževo družino ohranjati topel odnos in obenem iskten odnos kot takrat, ko si povedala kaj te moti. Se da na lep način postaviti zase. Glede na to, da ti takrat nista zelo zamerila sta dokaj normalna človeka. Tako vam bo vsem dobro.
Joooj, kako te razumem…. sem že mislila, da opisuješ mene. Res. Identični problemi. Mene je še kregala, če bom res vsak dan zunaj z otrokom, da ga ona skorajda ne vidi, da ne more biti z njim, da ga ne more peljati na sprehod, da ga ne more pokazat prijateljicam itd. Sicer je bilo to obdobje zame res stresno, na eni strani posesivna tašča, ki je imela težave z alkoholom, s spoštovanjem naše zasebnosti (skupno gospodinjstvo), psihične težave(njena tast in tašča je nista sprejemala tako, kot bi hotela, ker je že bila poročena), na drugi strani pa mož, ki sprva ni videl kar sem opažala jaz. Med nami je bila non stop takšna napetost, da bi jo lahko rezal z nožem. Danes je njegova slika kristalno jasna. Razume zakaj ne funkcioniramo, kot oče pa opaža, da je imel sam zelo površinsko družino. Starša sta živela zgolj zase, iz danes na jutri in on je bil nek nebodigatreba, prepuščen sam sebi. Danes živimo vsak svoje življenje. Obiskov praktično ni. Možu razloži, da živiš kot si želiš in ne tako, kot bi morala, da bi ugajala drugim. Pojasni mu svoje občutke. In pusti času čas.