o nas, ki smo doma
Obračaj besede, kakor jih hočeš, dejstvo je, da svojega denarja nimaš. Fajn je, da ti gre vse po sreči, je pa spet dejstvo, da si odvisna od moževe dobre volje. Imaš več sreče kot pameti, da se ti ni zgodila moževa nezvestoba in posledično morda zaljubljanje v drugo žensko. Če se moški zaljubi, večinoma odide. Res imaš SREČO in to je vse, s čimer se lahko pohvališ.
[/quote]
SREČO si je treba zaslužit!
Obračaj besede, kakor jih hočeš, dejstvo je, da svojega denarja nimaš. Fajn je, da ti gre vse po sreči, je pa spet dejstvo, da si odvisna od moževe dobre volje. Imaš več sreče kot pameti, da se ti ni zgodila moževa nezvestoba in posledično morda zaljubljanje v drugo žensko. Če se moški zaljubi, večinoma odide. Res imaš SREČO in to je vse, s čimer se lahko pohvališ.
[/quote]
Seveda ima srečo. Pa precej pameti tudi, ker si je izbrala dobrega moža, ne pa nekega fičfiriča.
Čestitke avtorici za odločitev.
Obračaj besede, kakor jih hočeš, dejstvo je, da svojega denarja nimaš. Fajn je, da ti gre vse po sreči, je pa spet dejstvo, da si odvisna od moževe dobre volje. Imaš več sreče kot pameti, da se ti ni zgodila moževa nezvestoba in posledično morda zaljubljanje v drugo žensko. Če se moški zaljubi, večinoma odide. Res imaš SREČO in to je vse, s čimer se lahko pohvališ.
[/quote]
Eh, kako ljubosumje!
Pa kaka sreča, ženska enostavno zna in obdržati moža, da ni gledal po drugih in porihtati deco tako, da je ne bodo lih za jarkom pustili umirati.
Tebi dnar ne bo nič pomagal, pomagali ti bodo edino ljudje, ko boš potrebovala pomoč in to za dnar, njej pa verjetno za to, ker jo spoštujejo in imajo radi. Babico bi še danes negoval, če bi bilo potrebno in nič mi ne bi bilo težko, ker je bila izjemna oseba, mama pa ata in ostali pa več niso v tem rangu. Get a point?
Res je. Vedno so vmes tudi nakljucja. A treba partnerstvo se gradi na veri. Neomajni veri.
[/quote]
P.S.: Misljeno je bilo kot nekaksna zahvala. Sem se prepoznal tudi sam in taksen kompliment nadvse godi. 😉
Gre za višji nivo odnosov, ki ga povprečneži večinoma ne razumejo, zato imajo tudi odklonilen odnos. Tak nivo sem imela priložnost spoznati pri mojem nonotu in nonici, do zadnjega diha sta bila kot eno, tudi umrla sta takoj en za drugim. Meni ni uspelo do sedaj najti tega, zato sem raje sama, ampak toplo mi postane, ko berem tak zapis.
Tole se slisi tako moderno, a v resnici gre za sprejemanje prvinskosti, vzajemno sprejemanje drugega v svoj svet in izredno rahlocutno, spostljivo spoznavanje sveta drugega. Gre torej za odnos med dvema partnerjema, ki omogoca, da partnerja najvecjo mozno zadovoljstvo, izpolnjenost in uzitek doživljata zgolj eden z drugim. Odnos, kjer so razlike (tudi razlike med spoloma) povezovalne in se jih neguje in spostuje.
Bi bilo zanimivo vedet, koliko stvari je avtorica posta “spregledala”in kaj vse požrla, ampak seveda ne pričakujem da bo to pisala sem gor, ker ne gre v koncept tega idiličnega živlenja.
Jaz zase vem, da se ne bi dobro počutila, če bi bila finančno od nekoga odvisna. Nisem na svetu zgolj za gospodinjo.
Tole se slisi tako moderno, a v resnici gre za sprejemanje prvinskosti, vzajemno sprejemanje drugega v svoj svet in izredno rahlocutno, spostljivo spoznavanje sveta drugega. Gre torej za odnos med dvema partnerjema, ki omogoca, da partnerja najvecjo mozno zadovoljstvo, izpolnjenost in uzitek doživljata zgolj eden z drugim. Odnos, kjer so razlike (tudi razlike med spoloma) povezovalne in se jih neguje in spostuje.
[/quote]
Kakorkoli že, danes okrog mene takih odnosov skoraj ni. Živčni ali pa brezbrižni individualisti, ki sicer živijo v partnerstvu, delujejo pa samo in le za svoj interes, ko tega ni, ločitev oz. razhod. Pričakovanja ljudi, da so jim drugi dolžni dajati zadovoljstvo in užitek, so največji problem, ker sami sebe dojemajo kot pomembnejše od drugih.
Eh, praviš, da ne moreš pisati ker ti sledi, ampak čist iz teme se pa daješ z njim!?!???
Pa razumi če lahko?
[/quote]
Replika ima preveč prostega časa, da bi lahko imela družino in službo. Saj nismo neumni. 😁V bistvu me ne briga ne, je pa hecno, da vedno povdarja, kako je ona zaposlena in kako ima porihtano družinsko življenje. Pač to ni mogoče ker je preveč časa na Monu, ne. Pa nimam nič proti njej. Še brezposelni ne prebijejo toliko časa za ekranom, pa zdolgočasene polnorite gospodinje, ki gulijo moža tudi ne.
Očita vredni ženski in materi, da je voluharica, sama pa smrdi na Monu cel čas.
Pa misliš, da je zgolj gospodinja?
V kolikor si zaposlena pri delodajalcu, si zgolj in le delavka, torej si na svetu raje za to, da si zgolj delavka nekomu, ki te plača kot se mu zdi? Daš sebe za denar?
[/quote]
Dokler bom imela dve zdravi roki, bom zaslužila svoj denar. Nisem zato v šolo hodila, da bom samo doma lonce prekladala.
Gospodinjska dela in ukvarjanje z otroki pa pri nas delimo na oba starša. Veš, eni smo že preživeli srednji vek.
Načeloma sem zato, da ima vsak svoj vir dohodka (ni nujno plača), sploh na dolgi rok je možno marsikaj (ločitev, nesreča, izguba posla, službe partnerja …). Ampak v teh turbokapitalističnih časih, ko ljudje izgorevajo v službah in to vpliva tudi na družinsko življenje, se mi zdi, da varianta biti doma ni tako slaba. Če gre za nizko plačo in težko delo, partner pa ima bistveno več in lahko shajajo z eno plačo, je bolje, da žena (ali pa mož, navsezadnje) poskrbi za dom, otroke, da ni živčnosti, kvalitetna hrana, več časa za ukvarjanje z otroki, boljši odnosi, mir. Seveda to ne pomeni le gospodinjenje, ampak ima ženska čas zase (pa ne gre za kofetkanje, šopingiranje, letanje z manikure na pedikuro).
Skratka, v določenih primerih se mi zdi todobra rešitev.
Dokler bom imela dve zdravi roki, bom zaslužila svoj denar. Nisem zato v šolo hodila, da bom samo doma lonce prekladala.
Gospodinjska dela in ukvarjanje z otroki pa pri nas delimo na oba starša. Veš, eni smo že preživeli srednji vek.
[/quote]
Ja saj, kdo ti brani?
In odkod ti ideja, da je avtorica samo gospodinja? Ali ti šola ni dala širine, da bi zgruntala, da biti doma ne pomeni biti samo gospodinja? Soseda je dama, spoštovana ženska v našem okolju!
Imeti dve zdravi roki in toliko pameti, da v danem trenutku narediš tisto, kar je najbolj prav za vse, je življenjska modrost, ki jo boš morda spoznala na krut način.
Ne bi rekel, da ta pričakovanja izvirajo iz občutka večvrednosti. Nasprotno. Zaradi potlačijenja lastnih vrednot, ki so v družbi razvrednotene in pogosto zasmehovane, razvijejo ti ljudje občutek manjvrednosti in ker se počutijo nekakšne žrtve sistema, pričakujejo v zameno nekakšno priznanje. Ker svoje želje zaupajo zgolj izbranim najbližjim, so ti seveda nosilci bremena izpolnitve njihovih pričakovanj.
Ja, tovrstna pričakovanja znajo biti kar precej velik vir razočaranj v življenju. Bolj bi se bilo treba zavedati, da leži ključ do zadovoljitve vedno v nas samih, drugi pa je (so) nekakšen katalizator udejanjenja našega poželenja.
Pusti ženske, ki ti govorijo da to ni ok. Če sta s partnerjem ekipa je to lahko nekaj najboljšega kar narediš za svojo družino.
Id kar sem doma so odnosi boljši, otroci lepše vzgojeni,hrana bolj zdrava in sveža, stanovanje urejeno in prijetno za bivanje, oblačila lepše vzdrževana,mož intenzivno dela na karieri (prosti čas pa 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} posvečen družini, ker jaz spotoma skrbim za ostalo)..skratka veliko je plusov.
Ko otroci zrastejo grem delat, ker mi občasno manjka, ampak trenutno mi je to to.
Zdi se mi da gre pri ženskah ki so nad tem zgrožene velikokrat za ljubosumje. Ne pri vseh, velikokrat pa.
Da pa nebo pomote, tudi jaz rada služim svoj denar in mi daje občutek samostojnosti, ampak trenutno me moja družina bolj potrebuje.
Pri nas deluje 🙂
P.s. prvo je pa potreben temeljit pogovor s partnerjem. Oba se morata odrečt čemu. Ti svoji plači, on pa določenemu delu plače. Pr nama je tako, da gre na moj račun vsak mesec del njegove plače. Ta denar pokriva vse kar se tiče hrane,mojih stroškov, stroškov otrok…bekaj celo privarčuje. Ta denar je moj in jaz upravlajm z njim. On plača položnice in večje incesticije doma.
OK jasno mi je, da žrtvuje en nekaj let delovne dobe, da skrbi za bolanega otroka, ampak, da si pa nisi šla poiskat službe takrat, ko si zadnjega otroka do srednje šole spravila. Pa še zaposlivejše izobrazbe si v primerjavi z npe. zgodovinarko
Mož pa verjamem, da je srečen. Vsak dan pride domov k skuhanemu, čistemu, zlikanemu, … domu. Lepo je če ti ni treba po hrano, čistila … zadnjih nekaj let. Ti vse skuhajo, pospravijo, počistijo …. drugi. Skratka nikoli ni treba prevzeti del gospodinjskih opravil odrasle osebe in živiš kot nek otrok; dnevna obveznost ala služba, domov najest in se zabavat, umit in spat.