A avtorica ni ali kako? A samo z denarjem preživiš otroke in to samo tvojim? Glede na to, da je en avtoričin potomec že na svojem, drug se osamosvaja, a misliš da ju tega ni učila?
Če bi nama dopuščalo fin. stanje bi takoj bila doma in bi odpadlo večno krpanje počitnic, bolnišk, vikendov……včasih se vprašam, kaj sploh imamo en od drugega, on gre v službo eno uro prej preden se vrnem, čez teden se ponavadi vidiva le od 11:00 zvečer do 5:00 zjutraj kolikor se, če od utrujenosti tega časa ne prespiva, med vikendi pa komaj vsak drug vikend, krasna družina smo ja 🙁
[/quote]
Pa še napisala sem: Kdor hoče bo razumel.
Očitno zaman….

Se mi zdi, da so dogovorjene poroke bile bolj ziher 😉
Vse ima rok trajanja, nič ni stabilnega in ljudi je strah živeti.

Pa še napisala sem: Kdor hoče bo razumel.
Očitno zaman….
[/quote]

Morda pa ne razumem, ker mi je nerazumljivo. Hoteti ali moči in isto.

To je pa dobro vprašanje. A je otroke učila naj se osamosvojijo? Zakaj pa? A ni tok lušno živet kot privesek, kot nas prepričuje….
Drugače pa mi živimo od denarja drugač ja. A veš kako se da brez? Razsvetli nas prosim.

To je pa dobro vprašanje. A je otroke učila naj se osamosvojijo? Zakaj pa? A ni tok lušno živet kot privesek, kot nas prepričuje….
Drugače pa mi živimo od denarja drugač ja. A veš kako se da brez? Razsvetli nas prosim.
[/quote]

Privesek, no tole bi ji lahko očital le mož, pa je videti, da ji ne, to počneš ti, zakaj že? Koga pa prepričuje? Meni se zdi da nikogar, no mene ne, jaz je tako ne berem, tebe očitno pa in ob tem se počutiš neprijetno, zakaj,k ne vem, to je tvoj problem.

SSKJ
privések -ska m (ẹ̑)

1. navadno z verižico pritrjeni del okrasnega predmeta: uhani s priveski
2. ekspr. kar je s čim povezano tako, da nima lastne pomembnosti, samostojnosti: ta država noče postati le privesek kake velesile / vzgojnost je le privesek njegovega pisanja nepotreben, odvečen dodatek
♦ anat. možganski privesek hipofiza; filat. znamka s priveskom z nazobčanim delom, navadno s priložnostnim besedilom ali sliko, ki se drži znamke; med. privesek kar se drži česa

a ni bolje, kot da otroke učite samostojnosti, kako preživeti z lastnimi resursi, kako bit samostojni osebki za vsako ceno, da bi jih učili v partnerju iskati sinergije, zaupanje, dopolnjevanje? zakaj bi bilo partnerstvo skupnost dveh idividumov, če je lahko skupnost dveh dopolnjujočih?

Torej si privesek tudi ti. Kakorkoli se že imenuješ, si pač ti še vedno ti, z vsemi svojimi težavami.

Ja za vsak slučaj, kot tukaj berem. 🙂

Življenje je prekratko, da bi ga zapravili za nam nepomembne stvari, enim je najpomembnejši denar in ga pač zapravijo za denar, drugim odnosi in ga zapravijo za odnose, tretji nimajo pojma kaj bi z življenjem in ga zapravijo za iskanje…….redki pa ga živijo in ti nas najbolj motijo.

Joj ženska, tebi pa ne gre, a? Zakaj bi bilo bolje, da ima družina samo en prihodek od samo enega člana namesto od dveh? Ker se lahko zgodi bolezen, poškodba, kaj šele smrt, pa je cela družina ogrožena samo zato, ker je bil edini zaslužkar mož? Žena zagotovo ne bo dobila kar neke službe, sploh pa ne, če je že nekaj let doma. Ko pa bo, bo pa to precej slabo plačana. Skratka izguba je občutno višja kot pa v primeru, ko še vedno ostane drugi partner s svojimi prihodki. To je bilo mišljeno s tisto prispodobo, ne pa neki rezervni partnerji. Prav zanimiv miselni tok je tale tvoj. Kdo ve odkod? Lastne izkušnje? 🙂

Super, živeli bodo pa od sinergije in zaupanja – verjetno v socialno državo? Superca, dajmo naredit še več socialcev.

Replika je oddelala šiht, skuhala kosilo, pospravila hišo, okopala vrt, vmes skočila v nabavo, poseksala moža, poštimala otroke, zamenjala gumo in tri žarnice, naštrikala pulover in nacepila drva za zimo, odtekcala 12 km in ves čas ji je uspelo še po forumu tipkati. 😁😄
[/quote]

😂😂 Do solz sem se nasmejala

Zapadel v depresijo si pravzaprav že ti pred časom (so še tukaj na monu dokazi). Mogoče takšno življenje le zahteva preveč od tebe. Ali pa samo tvoja žena? Tole tvoje pisarjenje in hvalisanje pač služi samo tvoji nizki samopodobi. Popravek, niti ne služi, je samo dokaz zanjo. Pomoč? Strokovna edino še bo mogoče imela kak uspeh. Vse ostalo ne več.

Če vama in vajini družini tako odgovarja, potem je odločitev prava;) Vidva dobro spita, odnose imata boljše kot sta jih imela, otroci odrasli in odraščajo v normalne ljudi. Bravo! To je to:)
Kaj meni okolica res nima veze. Jih mirne vesti poklopiš, naj se brigajo zase. Začneš pri svoji sestri.

Če bi sama imela možnost ostati doma, bi ostala. Vsakič, ko sem bila doma (dopust, bolniška) in je otrok prišel iz šole domov in ves vesel ugotovil, da sem doma…. ma ne morem opisati veselja – na obeh straneh!
Da imaš možnost više manje neobremenjeno iti čez življenje, z ljubečim možem ob sebi, z zdravo družino, otroki…ma ne bi pomišljala niti sekundo. Se razume, da so kompromisi in dolgi pogovori….ampak… Kaj bo če bo…upam, da najboljši možni scenarij;)

Razumem pa mnenja za in mnenja proti v tej temi. Predvsem zato, ker sem v zelo bližnjih odnosih z dvema družinama, kjer sta mami ostali doma, a sta vsaka na svojem bregu:
(skupno obema: ženi ostali doma, ko sta se poročili, moža sta zaslužila res veliko, obe odlično kuhata)

1. družina: žena ostala doma, kuhala sama, za gospodinjska dela najeta pomočnica, otroke vzgajale varuške in inštruktorji, mož prihaja pozno domov, vse vikende je treba nekam iti, odrasli otroci odseljeni, slabi odnosi s starši in se redko vračajo domov, oba zakonca imata slabe odnose s širšima družinama, prijateljev skoraj nimata. Ona je skozi leta zgubljala prijateljice in ni imela nobenih drugih opravkov izven doma. Zaradi zapravljanja, ji je mož zaprl dostope do denarja in ženska tudi v trgovino ne more brez njega.

2. družina: žena ostala doma, kuhala sama, za gospodinjska dela je poskrbela sama, mož prihajal domov okoli 16h, z otroki dokončal domače naloge, veliko skupnega druženja, športanja, vedno sta si znala vzeti čas zase, dobri odnosi s širšo družino, prijetna v družbi, veliko prijateljev, otroci še zdaj radi pridejo domov. Gospa ima svoje kartice, svojo gotovino in nikoli ji ni omejeval nakupov. Ima širok krog prijateljic in prijateljev s katerimi se druži, potuje, hodi v gledališča. Zadnjih nekaj let je vdova.

Prva žena negativna oseba in precej težka za prenašati, medtem ko je druga čisti sonček: pozitivna, vesela življenja, polna zabavnih zgodb, hvaležna za vsak trenutek, ki ga je preživela s pokojnim možem in še vedno polna energije, pa je skoraj 20let starejša od tiste prve.

Je zelo odvisno kak človek si sam in kako si boš uredil svoje življenje. Lahko si tečen v vsaki situaciji. Lahko pa imaš pravljico:)

potem je prišla grda ločitev, delitev premoženja, skratka vse tisto, ker omenjate kot brezizhodno situacijo in past za ženske, ki so doma. Pa sem preživela in še danes mi ni žal za to kar je bilo, da sem bila doma. Žal mi je le, da se nisem preselila daleč vstran od tega cirkusa in od zavistnih in škodoželjnih ljudi, ki so bili mnenja, tako kot takrat moj bivši, da si zaradi tega, ker nisem bila zaposlena, ne pripada nič druga, kot nakupovalne vrečke za cunje in karta za avtobus do varne hiše. Pa ni tako, hvalabogu za našo zakonodajo na tem področju.

Joj ženska, tebi pa ne gre, a? Zakaj bi bilo bolje, da ima družina samo en prihodek od samo enega člana namesto od dveh? Ker se lahko zgodi bolezen, poškodba, kaj šele smrt, pa je cela družina ogrožena samo zato, ker je bil edini zaslužkar mož? Žena zagotovo ne bo dobila kar neke službe, sploh pa ne, če je že nekaj let doma. Ko pa bo, bo pa to precej slabo plačana. Skratka izguba je občutno višja kot pa v primeru, ko še vedno ostane drugi partner s svojimi prihodki. To je bilo mišljeno s tisto prispodobo, ne pa neki rezervni partnerji. Prav zanimiv miselni tok je tale tvoj. Kdo ve odkod? Lastne izkušnje? 🙂
[/quote]

Sporočam, da sem prebrala tvoj prispevek – ne bom komentirala, ker si čisto mimo usekala s svojim razumevanjem mojega pisanja. In tudi teme na splošno. Za babji kreg si pa ne bom vzela časa.

In ti si živ primer kako je bila odločitev, da si ostala doma, napačna. Lahko sicer sedaj pišeš, da ti ni žal, ampak to je itak samo tvoj obrambni mehanizem. Imela pa si srečo, da si vseeno dobila nekaj od premoženja. Veliko drugih je nima in potem je zakonodaja takšna, kakršna je in se lahko za večino obrišeš pod nosom. Nismo mi Amerika, kjer je precej bolje poskrbljeno za ženske v primeru ločitve. Pri nas je v praksi zelo slabo.

In ti si živ primer kako je bila odločitev, da si ostala doma, napačna. Lahko sicer sedaj pišeš, da ti ni žal, ampak to je itak samo tvoj obrambni mehanizem. Imela pa si srečo, da si vseeno dobila nekaj od premoženja. Veliko drugih je nima in potem je zakonodaja takšna, kakršna je in se lahko za večino obrišeš pod nosom. Nismo mi Amerika, kjer je precej bolje poskrbljeno za ženske v primeru ločitve. Pri nas je v praksi zelo slabo.
[/quote]

Zakonodaja je ok, samo ženske se ne borijo za svoje pravice.

Ne kupim trditve, da so ženske, ki ostanejo doma pridne. V resnici je obratno. Doma ostanejo nesposobnice, ki se obesijo na moža. Brez moža ne znajo prdnit. Rajši delam za majhno plačo v zavednju, da je to moj denar, kot da bi bila odvisna od moškega. Še vsaka “gospodinja”, ki sem jo kdaj spoznala se je hvalila kako je pridna. V resnici pa je bila še vsaka navadna lenuhinja in parazitka. Redkeje priznajo, da ne delajo nič, pogosteje pa nakladajo o tem koliko dela je doma s hišo in otroci, otroke imajo pa v vrtcu ali pa so že v šoli. Nič več dela ni z njimi, kot z otroci zaposlenih mamic
To so ženske, ki se jim ne da delati.

Pazi, da se ne razpočiš, frajerka. Dokler tipkaš na monu v delovnem času, do takrat si ti lena parazitka.

220. ☺