In zakaj avtor teme ne prevzame kmetije in potem on skrbi za starše?

zakaj se pa taprvi ni odpovedal tej “težki” kladi..
morda pa 2. ni dobil priložnosti..??

še to, ne glede na to,
…da razumem point, glede tega, kateri denar se prej počrpa, kot namigujejo eni da nea zastopmo..
,se mi še vseeno zdi, da je prav da se prej počrpa imovina, kot pričakuje da otroci keširajo..
seveda je odvisno tudi od otrok..
če se je taprvi pač odločil da ima raje nepremičnino (karkoli že to je- niti ni nikjer napisano da gre za grunt-ti En Kmet, ki tako nabijaš za grunt) potem pač naj kešira..

nobene znanosti ni tu..
od tadrugega pač pričakujem, da pač po svojih možnostih in seveda občutku/ljubezni, svojim staršem/u, kaj prinese/podari, tudi 100€ za izlet ali priboljšek…kot so npr starši dali njemu ko je bil študent/dijak..itd..

Saj nima veze al se gre za kmetijo al pa kaj druzga.
Če je eden od bratov nekaj jerbal, kar so mu starši podarili, je to pač zasluga tistega, ki je to jerbal. To zaslugo si je pač tako ali drugače zaslužil. Oba sta imela priliko pridobit naklonjenost svojih staršev. Zakaj si je eden od bratov to starševsko naklonjenost zaslužil in zakaj se drugi brat naklonjenosti svojih staršev ni zaslužil, pa je druga zgodba, ki pri jerbšni nima nobene veze.
Ampak to nikjer ne pomeni, da je zaradi tega dejstva kateri od bratov oproščen skrbi do svojih staršev.
Takrat ko je bil še čas bi se morala oba od bratov borit za naklonjenost svojih staršev, če sta seveda tak interes imela.
Vsak bi najraje takrat, ko sta starša ustvarjala in na kup zgrebala, afne guncal, ko pa pride čas za dedovanje, bi pa vsi afnoguncarji radi sklečke pristavljali.

A misliš, da je jerbšna kmetije kakšna boniteta mogoče?
Če nekdo pojerba kmetijo, je s tem kvečjemu kaznovan.

Enako je bilo pri nas.
Jaz sem po sili razmer moral prevzet eno zjahano in propadajočo kmetijo, nihče od bratov je ni maral, a zdaj naj bi za nameček pa še staršem moral sam plačevat dom?
Ko pa sem rekel naj namesto mene kdo od njih raje vzame kmetijo, je pa noben ni maral.
Če bi blo kaj za prodat, bi se za kmetijo tepli. Ampak prodal bi tudi jaz, če bi kdo hotel te podrtije kupit. Pa nihče ne mara.
Nihče noče kupit razpadajočega poslopja, ki je po GURSu ocenjeno na 150k€.
Zanimivo a ne?[/quote]

Nihče te ni silil, da prevzameš. Če si ob tem še podpisal pogodbo o dosmrtnem preživljanju staršev, je zadeva jasna. Če sta starša doma, ju preživljaš doma. Če ju daš v dom, ju preživljaš v domu. Aja, ti bi kmetijo in še tarnal, kako je nedonosna, preživljali bi ju pa vsi bratje? V čem se torej razlikuješ od bratov? Enak pohlep vas žene.

če je dobil vse nepremičnine in v pogodbi piše doživljensko preživljanje jih MORA po vseh zakonih.Drugače najemi odvetnika in gre zadeva nazaj na sodišče.Potem če ne bo plačeval bo kar sodišče samo odvzelo.

Torej se ti zdi logično, da skrb za starše jerbajo vsi enako? Potem naj pa tudi kmetijo jerbajo vsi po enakih deležih, ane? Pa ni problema!

A misliš, da je jerbšna kmetije kakšna boniteta mogoče?
Če nekdo pojerba kmetijo, je s tem kvečjemu kaznovan.

Enako je bilo pri nas.
Jaz sem po sili razmer moral prevzet eno zjahano in propadajočo kmetijo, nihče od bratov je ni maral, a zdaj naj bi za nameček pa še staršem moral sam plačevat dom?
Ko pa sem rekel naj namesto mene kdo od njih raje vzame kmetijo, je pa noben ni maral.
Če bi blo kaj za prodat, bi se za kmetijo tepli. Ampak prodal bi tudi jaz, če bi kdo hotel te podrtije kupit. Pa nihče ne mara.
Nihče noče kupit razpadajočega poslopja, ki je po GURSu ocenjeno na 150k€.
Zanimivo a ne?[/quote]

Nihče te ni silil, da prevzameš. Če si ob tem še podpisal pogodbo o dosmrtnem preživljanju staršev, je zadeva jasna. Če sta starša doma, ju preživljaš doma. Če ju daš v dom, ju preživljaš v domu. Aja, ti bi kmetijo in še tarnal, kako je nedonosna, preživljali bi ju pa vsi bratje? V čem se torej razlikuješ od bratov? Enak pohlep vas žene.[/quote]

Daj ne seri! Kakšen pohlep? A to, da se očeta usmiliš in pač prevzameš tradicionalno odgovornost in pač upoštevaš njegovo željo, je zate to pohlep?
Ja, ne boš verjel, pa me je oče res silil, da prevzamem kmetijo. Oče me je na smrtni postelji prosil, naj jaz prevzamem kmetijo, ker ne želi, da se kmetija drobi in ker ne želi, da kmetija pride v roke nekomu tretjemu in ker brat pač ni za takšno kmečko delo…
Ko smo na sodišču pri oporoki sedeli, sem jaz bratu ponudil, naj on prevzame kmetijo, če želi, pa je ni maral. In potem se je ravno tako nekaj zgovarjal, da zaradi tega ne bo mame v domu doplačeval. Takoj sem mu spet ponudil že dobljeno kmetijo, češ imej jo ti, jaz pa ne bom rabil doplačevat za mamin dom. Pa mu spet ni pasalo.

PS: Majster, ki se maš za tako pametnega, če želiš, lahko mojo kmetijo tebi prepustim. Ampak ne da jo boš potem prodal. Da boš delal na njej in se mastil od tega dobička. Delal, ne prodal. Razumeš. Prodal bi vsak.

Pa da boš potem ti dom moji mami plačeval. Imel boš kmetijo in boš bogat, pa mamin dom boš malo colal vsak mesec.
Si za?

Torej se ti zdi logično, da skrb za starše jerbajo vsi enako? Potem naj pa tudi kmetijo jerbajo vsi po enakih deležih, ane? Pa ni problema![/quote]
Ja kakopak……pametnjakovič/ka
Ampak, če vsi enako na kmetiji tudi delajo in če zapustnik kmetije (oče npr) tako odloči/želi in če se vsi ostali dediči tako V NAPREJ dogovorijo..
Ne pa, da eden revež ostane doma na kmetiji in se cele dneve in noči svetek in petek jëbe po gruntu, med tem, ko so ostali otroci lepo odšli od kmetije, nekam v mesto, se losali težaškega in umazanega kmečkega dela, hodili lepo na dopust, morje, planine in počivali…..prišli domov pa samo še za božič in na koline, prinesli 10dkg kafeta…… potem, ko pa starši pomrejo pa vsi nazaj; hop, jerbajmo! Mrhovinarji

Kaj ti ni jasno? Tisti, ki jerba premoženje, jerba tudi obveznosti. Ampak ne, ti bi tako, da ti dobiš premoženje, brat pa bremena. I tata bi, sine!

Nimaš pojma.
Tisti, ki jerba premoženje, jerba samo obveznosti iz tega premoženja.
Starši niso premoženje in starše nihče ne jerba, razen če se dediči V NAPREJ dogovorijo za njihovo preživljanje.. Starše pač imaš. In dolžen si skrbeti za njih, ne glede al si od grunta kaj dobil, ali pa ne. Razen, kot sem že miljavžentkrat napisal, če je dogovor ali pogodba med dediči drugačna.

Torej se ti zdi logično, da skrb za starše jerbajo vsi enako? Potem naj pa tudi kmetijo jerbajo vsi po enakih deležih, ane? Pa ni problema![/quote]
Ja kakopak……pametnjakovič/ka
Ampak, če vsi enako na kmetiji tudi delajo in če zapustnik kmetije (oče npr) tako odloči/želi in če se vsi ostali dediči tako V NAPREJ dogovorijo..
Ne pa, da eden revež ostane doma na kmetiji in se cele dneve in noči svetek in petek jëbe po gruntu, med tem, ko so ostali otroci lepo odšli od kmetije, nekam v mesto, se losali težaškega in umazanega kmečkega dela, hodili lepo na dopust, morje, planine in počivali…..prišli domov pa samo še za božič in na koline, prinesli 10dkg kafeta…… potem, ko pa starši pomrejo pa vsi nazaj; hop, jerbajmo! Mrhovinarji[/quote]

O ti revež ti. K so ti pištolj na sence prislonili. Tudi ti bi lahko lepo šel v mesto in hodil na dopuste. Aja, se ti ni izšla računica, najprej si si mel roke, kako fajn si nategnil brate in sestre, potem pa ugotovil, da kmetija ni samo premoženje in prinese s seboj tudi umazano kmečko delo :)) Zdaj pa jokcaš?

Če še uporabim tvoj termin “premoženje”
Tvoje premoženje so starši, pa čeprav ti niso dali nič zapisat. Starše jerbaš takoj, ko se rodiš. To so tvoji starši. Imaš jih. Dolžen si skrbet za njih na stara leta. Če bi rad pa še njihov grunt, se pa zanj poteguj za časa starševih zdravih let, ne za časa, ko umrejo ali oslabijo. Če hočeš jerebat grunt, ostani doma na kmetiji in delaj…………….delaj……………delaj………….delaj………….šele potem imaš moralno pravico do grunta.
Če si odšel od doma si se pač odločil, da od doma greš. Kaj potem hočeš od brata, ki je doma ostal?

Ti si kot tisti, ki odide iz države in dela nekje v tujini in ima tuje državljanstvo ter plačuje davke tuji državi….., potem bi hotel penzijo pa od matične države v kateri se je rodil. Ne gre to.
I tata bi sine!

Ja kakopak……pametnjakovič/ka
Ampak, če vsi enako na kmetiji tudi delajo in če zapustnik kmetije (oče npr) tako odloči/želi in če se vsi ostali dediči tako V NAPREJ dogovorijo..
Ne pa, da eden revež ostane doma na kmetiji in se cele dneve in noči svetek in petek jëbe po gruntu, med tem, ko so ostali otroci lepo odšli od kmetije, nekam v mesto, se losali težaškega in umazanega kmečkega dela, hodili lepo na dopust, morje, planine in počivali…..prišli domov pa samo še za božič in na koline, prinesli 10dkg kafeta…… potem, ko pa starši pomrejo pa vsi nazaj; hop, jerbajmo! Mrhovinarji[/quote]

O ti revež ti. K so ti pištolj na sence prislonili. Tudi ti bi lahko lepo šel v mesto in hodil na dopuste. Aja, se ti ni izšla računica, najprej si si mel roke, kako fajn si nategnil brate in sestre, potem pa ugotovil, da kmetija ni samo premoženje in prinese s seboj tudi umazano kmečko delo :)) Zdaj pa jokcaš?[/quote]
Ne jokam jaz, joka tisti, ki je odšel in bi zdaj rad starše zatajil, ker mu pač povzročajo določene stroške….
Veš, nekateri imajo/mo in cenijo/mo vrednote in upoštevajo/mo željo svojih staršev in cenijo/mo minulo delo svojih staršev………..
Najlažje pa je od dela in kmečkega garanja pobegnit, nekam v mesto, kjer se lahko dolgo spi zjutraj, potem pa se na kmete vračat samo še za veliko noč na šunko, na koline pa potem še na koncu na jerbšno.
Vrednote….si že slišala za ta izraz.

Kaj hudega ti ne more biti, saj že cel dan visiš na spletu in pišeš klobase. Nimaš nič dela na podarjeni kmetiji?

A misliš, da je jerbšna kmetije kakšna boniteta mogoče?
Če nekdo pojerba kmetijo, je s tem kvečjemu kaznovan.

Enako je bilo pri nas.
Jaz sem po sili razmer moral prevzet eno zjahano in propadajočo kmetijo, nihče od bratov je ni maral, a zdaj naj bi za nameček pa še staršem moral sam plačevat dom?
Ko pa sem rekel naj namesto mene kdo od njih raje vzame kmetijo, je pa noben ni maral.
Če bi blo kaj za prodat, bi se za kmetijo tepli. Ampak prodal bi tudi jaz, če bi kdo hotel te podrtije kupit. Pa nihče ne mara.
Nihče noče kupit razpadajočega poslopja, ki je po GURSu ocenjeno na 150k€.
Zanimivo a ne?[/quote]
Se mi je kar zdelo, da so ti stopili na žulj. Nič po sili razmer, vsak je svoje sreče kovač. Sam si se zafrknil.

A misliš, da je jerbšna kmetije kakšna boniteta mogoče?
Če nekdo pojerba kmetijo, je s tem kvečjemu kaznovan.

Enako je bilo pri nas.
Jaz sem po sili razmer moral prevzet eno zjahano in propadajočo kmetijo, nihče od bratov je ni maral, a zdaj naj bi za nameček pa še staršem moral sam plačevat dom?
Ko pa sem rekel naj namesto mene kdo od njih raje vzame kmetijo, je pa noben ni maral.
Če bi blo kaj za prodat, bi se za kmetijo tepli. Ampak prodal bi tudi jaz, če bi kdo hotel te podrtije kupit. Pa nihče ne mara.
Nihče noče kupit razpadajočega poslopja, ki je po GURSu ocenjeno na 150k€.
Zanimivo a ne?[/quote]
Se mi je kar zdelo, da so ti stopili na žulj. Nič po sili razmer, vsak je svoje sreče kovač. Sam si se zafrknil.[/quote]
Drži.
Ampak eni se znamo soočiti s problemi, ne bežimo od njih. JIh rešujemo. Poprimemo za delo in gre.
Eni pa se problemov ustrašijo in iz kmetije zbežijo v mesto, potem hodijo nazaj pa na jerbšno.
Veliko je takih mrhovinarjev res.

To je tipična izjava nekoga, ki je šel od bajte na boljše in pustil kmetijo bratu, da se je ta sam zajebaval s to kmetijo. zdaj, ko pa so starši obnemogli, pa bi ti te starše najraje prepustil bratu, ki se je itak celo življenje na kmetiji samo jëbal in garal.
A so starši samo bratovi, al so tudi tvoji? A je brat jerbal kmetijo, al je jerbal starše?
A naj, po tvojem, brat zdaj kmetijo proda in iz tega izkupička plačuje staršem dom?
Zakaj pa nisi ti ostal na kmetiji, če meniš, da je brat podedoval bogastvo? Aja, si šel raje na boljše- lažje življenje.
Dokler si hodil domov k staršem na kmete, samo na trgatev in na koline, je bilo pa vse uredu? Zdaj, ko so starši bolehni in stari, pa bi ti najraje starše kar prepustil nekomu a ne?
Banda pokvarjena, kolk mene to pogreje!!!!! Samo koristi bi jerbali težave pa prepustili bratom, sestram itd…..[/quote]
Pa si ti prebral, kdo in zakaj je dedoval?

Ja pa ja de, ne seri!
Kaj je un drugi dobil 500k€ keša mogoče? Nič ni dobil. Dobil je 500 skrbi. A je on mogoče kmetijo prodal in dobil 500k€ keša na roke?
Dobil ni nič druzga kot samo brige in delo.
Zakaj se pa avtor teme ni zagrebel za grunt, če je tam videl profit? Aja, na kmetiji je treba delat. Pa še starše je moral pedenat dokler sta bila še doma.
Ko se je avtorjev brat jëbal po vročini na travniku po štali in njivah……. je avtor teme raje jajca namakal na morju pa cucka po lokalih sprehajal.
Dejstvo je, da danes jerbajo kmetijo tisti, ki so se pripravljeni žrtvovat in obdržat kmetijo skupaj in obdržat kmetijo zato, da ustrežejo željo svojih staršev in terajo tradicijo naprej. NIHČE noče kmetovat.
Če bi avtor teme videl svoj interes na kmetih, bi on jerbal grunt. Pa ga ni hotel jerbat, al pa je bila želja staršev taka, al pa so se enostavno tako dogovorili. On že ve, zakaj ni dobil grunta.
Vsak bi se raje odrekel gruntu kot pa skrbel za bolne in ostarele starše.
Avtor teme, je od staršev dobil, kar se je staršem zdelo, da mu pripada. Kaj je zdaj brat kriv, če je bil bolj priden, oziroma boljši kot pa on?

In če so starši grunt dali temu bratu, so mu ga pač dali, to nima nobene veze s tem, da se avtor teme svojim staršem potem odreče. Starše ima tako on kot tudi brat in oba sta dolžna poskrbet za svoje starše. Tako moralno kot tudi po zakonu. Razen seveda, če se v družini drugače dogovorijo.
Najbolj bolna je pa ta, da je jerbal 500k€ nepremičnin. Dokler nepremičnino ne prodaš, ni vredna NIČ. Ama baš nič.
In zakaj avtor teme ne prevzame kmetije in potem on skrbi za starše?[/quote]

Se ne strinjam. Gledaš s stališča tistega, ki je ostal na kmetiji in si preveč jemlješ k srcu.
Tisti, ki je šel od doma je:
– moral urediti stanovanjski problem (nakup hiše, stanovanja, podnajemništvo) – ta, ki je ostal ne, kvečjemu je vložil nekaj drobiža in si uredil podstrešje
– poiskati službo – ta, ki je ostal je delal in služil doma sorazmerno svojem delu, trudu in sposobnosti
– kupovati hrano – ta, ki je ostal doma je vsaj dobil zastonj osnovna sredstva (vrtiček stane)
– sam plačuje položnice – tisti, ki ostanejo pa se dolgo šlepajo pri starših, šele potem prevzamejo ta del obveznosti
– ko je ustvaril družino je otroke vpisal v vrtec – tisti, ki je ostal doma ima varstvo doma…
Zdaj pa vse ovrednosti in boš videl, da je finančno na boljšem tisti, ki je ostal doma.

Dolžnost doplačevanja doma imajo vsi otroci, katere so starši preživljali kot otroke in jih spravili gor.
Nihče nič ne vpraša, kdo je dedič in kako (razen če ste določili preživljanje v pogodbi).
Tako, da ste vsi otroci v deležih, ki ste jih sposobni plačevati, dolžni plačevati.
Če se ne boste dogovorili, boste klicani na CSD, kjer bo izdana odločba z vašimi premoženjskim stanjem in plačami (ter partnerjev), na podlagi tega, vam bodo določili višino plačila.

Meni bi se zdelo pošteno, da plačuje tisti, ki je dedoval, a žal, če niste to napisali, potem ne bo šlo skozi.

Ker tisti, ki gre, kot je že eden napisal, ima stroške s tem, da si uredi stanovanje.

Ja pa ja de, ne seri!
Kaj je un drugi dobil 500k€ keša mogoče? Nič ni dobil. Dobil je 500 skrbi. A je on mogoče kmetijo prodal in dobil 500k€ keša na roke?
Dobil ni nič druzga kot samo brige in delo.
Zakaj se pa avtor teme ni zagrebel za grunt, če je tam videl profit? Aja, na kmetiji je treba delat. Pa še starše je moral pedenat dokler sta bila še doma.
Ko se je avtorjev brat jëbal po vročini na travniku po štali in njivah……. je avtor teme raje jajca namakal na morju pa cucka po lokalih sprehajal.
Dejstvo je, da danes jerbajo kmetijo tisti, ki so se pripravljeni žrtvovat in obdržat kmetijo skupaj in obdržat kmetijo zato, da ustrežejo željo svojih staršev in terajo tradicijo naprej. NIHČE noče kmetovat.
Če bi avtor teme videl svoj interes na kmetih, bi on jerbal grunt. Pa ga ni hotel jerbat, al pa je bila želja staršev taka, al pa so se enostavno tako dogovorili. On že ve, zakaj ni dobil grunta.
Vsak bi se raje odrekel gruntu kot pa skrbel za bolne in ostarele starše.
Avtor teme, je od staršev dobil, kar se je staršem zdelo, da mu pripada. Kaj je zdaj brat kriv, če je bil bolj priden, oziroma boljši kot pa on?

In če so starši grunt dali temu bratu, so mu ga pač dali, to nima nobene veze s tem, da se avtor teme svojim staršem potem odreče. Starše ima tako on kot tudi brat in oba sta dolžna poskrbet za svoje starše. Tako moralno kot tudi po zakonu. Razen seveda, če se v družini drugače dogovorijo.
Najbolj bolna je pa ta, da je jerbal 500k€ nepremičnin. Dokler nepremičnino ne prodaš, ni vredna NIČ. Ama baš nič.
In zakaj avtor teme ne prevzame kmetije in potem on skrbi za starše?[/quote]

Se ne strinjam. Gledaš s stališča tistega, ki je ostal na kmetiji in si preveč jemlješ k srcu.
Tisti, ki je šel od doma je:
– moral urediti stanovanjski problem (nakup hiše, stanovanja, podnajemništvo) – ta, ki je ostal ne, kvečjemu je vložil nekaj drobiža in si uredil podstrešje
– poiskati službo – ta, ki je ostal je delal in služil doma sorazmerno svojem delu, trudu in sposobnosti
– kupovati hrano – ta, ki je ostal doma je vsaj dobil zastonj osnovna sredstva (vrtiček stane)
– sam plačuje položnice – tisti, ki ostanejo pa se dolgo šlepajo pri starših, šele potem prevzamejo ta del obveznosti
– ko je ustvaril družino je otroke vpisal v vrtec – tisti, ki je ostal doma ima varstvo doma…
Zdaj pa vse ovrednosti in boš videl, da je finančno na boljšem tisti, ki je ostal doma.[/quote]
Govoriš, kot da je tistemu, ki ostane doma z rožicami poslano.
Le kolk kmetov poznaš, ki ne rabijo nič investirat in potem samo še tržijo? Ni dneva in ni dela, ko se na kmetiji kakšen stroj ne pokvari. Vsaka mašina ima življensko dobo in je treba kupiti novo.
Hiša je na kmetiji pomenila zmeraj nekaj, v kar se ni nikoli dosti vlagalo, zato je več ali manj hiša bila navadna podrtija. Največ se je na kmetih vlagalo v hlev, senik, kozolec itd……Tako da ne rabiš ti hvalit stanovanjski kmečki problem. Vsak, ki se je lotil obnove kmečke hiše, bi bilo bolje da gre nekam drugam in postavi NOVO hišo. Jaz sem si moral ravno tako postavit svojo novo hišo, poleg stare.
A varstvo otrok praviš?
Otroci na kmetih ravno tako hodijo v vrtec in šolo, ker drugače se kasneje ne bodo vklopili v družbo.
In hrana na kmetih je u bistvu, ko potegneš črto, dražja kot, če jo enostavno kupiš..
Ej ne rabiš ti meni predavat o življenju na kmetih, ker sam to doživljam. Če jaz ne bi hodil v službo bi kmetija propadla že zdavnaj. Finančno bolje stojijo samo kmetje, ki imajo tako velike kmetije, da so upravičeni do subvencij. Ampak to niti slučajno ne pomeni, da se imajo ti kmetje lepo in da uživajo v brezdelju nekje na plaži.

Sicer pa kaj čakaš? Polno je v sloveniji propadlih kmetij. Kupi si eno in uživaj, ter se obogati od kmetovanja! Izvoli.

A pol k greš v dom upokojencev ti ni treba v nobeno gledališče več, na nobeno predstavo več, na noben izlet več. Kar počakaš, pa umreš? In ne potrebuješ nobenih novih čevljev, krila, spodnjih hlač nič od nič! Madona, upam da ne bova v istem domu upokojencev! Ker boš strgana smrdela okoli! Kot Ena stara baba pač! Itak!

A pol k greš v dom upokojencev ti ni treba v nobeno gledališče več, na nobeno predstavo več, na noben izlet več. Kar počakaš, pa umreš? In ne potrebuješ nobenih novih čevljev, krila, spodnjih hlač nič od nič! Madona, upam da ne bova v istem domu upokojencev! Ker boš strgana smrdela okoli! Kot Ena stara baba pač! Itak!

A pol k greš v dom upokojencev ti ni treba v nobeno gledališče več, na nobeno predstavo več, na noben izlet več. Kar počakaš, pa umreš? In ne potrebuješ nobenih novih čevljev, krila, spodnjih hlač nič od nič! Madona, upam da ne bova v istem domu upokojencev! Ker boš strgana smrdela okoli! Kot Ena stara baba pač! Itak!

Če naredimo kratek povzetek kmetove teorije: Tisti, ki ostane doma, se žrtvuje zato, da lahko njegovi sorojenci udobno živijo po mestih, vstajajo pozno in prihajajo samo na obiske k staršem. Skratka, kdor dobi več, dobi manj. Zdaj mi je jasno, zakaj so neizleteli odrasli mladiči tako jezni in prizadeti, če jih kdo opozori na njihove obveznosti. Ker so v bistvu zaigrali svoj lajf za dobrobit ostalih.

Se ne strinjam. Gledaš s stališča tistega, ki je ostal na kmetiji in si preveč jemlješ k srcu.
Tisti, ki je šel od doma je:
– moral urediti stanovanjski problem (nakup hiše, stanovanja, podnajemništvo) – ta, ki je ostal ne, kvečjemu je vložil nekaj drobiža in si uredil podstrešje
– poiskati službo – ta, ki je ostal je delal in služil doma sorazmerno svojem delu, trudu in sposobnosti
– kupovati hrano – ta, ki je ostal doma je vsaj dobil zastonj osnovna sredstva (vrtiček stane)
– sam plačuje položnice – tisti, ki ostanejo pa se dolgo šlepajo pri starših, šele potem prevzamejo ta del obveznosti
– ko je ustvaril družino je otroke vpisal v vrtec – tisti, ki je ostal doma ima varstvo doma…
Zdaj pa vse ovrednosti in boš videl, da je finančno na boljšem tisti, ki je ostal doma.[/quote]
Govoriš, kot da je tistemu, ki ostane doma z rožicami poslano.
Le kolk kmetov poznaš, ki ne rabijo nič investirat in potem samo še tržijo? Ni dneva in ni dela, ko se na kmetiji kakšen stroj ne pokvari. Vsaka mašina ima življensko dobo in je treba kupiti novo.
Hiša je na kmetiji pomenila zmeraj nekaj, v kar se ni nikoli dosti vlagalo, zato je več ali manj hiša bila navadna podrtija. Največ se je na kmetih vlagalo v hlev, senik, kozolec itd……Tako da ne rabiš ti hvalit stanovanjski kmečki problem. Vsak, ki se je lotil obnove kmečke hiše, bi bilo bolje da gre nekam drugam in postavi NOVO hišo. Jaz sem si moral ravno tako postavit svojo novo hišo, poleg stare.
A varstvo otrok praviš?
Otroci na kmetih ravno tako hodijo v vrtec in šolo, ker drugače se kasneje ne bodo vklopili v družbo.
In hrana na kmetih je u bistvu, ko potegneš črto, dražja kot, če jo enostavno kupiš..
Ej ne rabiš ti meni predavat o življenju na kmetih, ker sam to doživljam. Če jaz ne bi hodil v službo bi kmetija propadla že zdavnaj. Finančno bolje stojijo samo kmetje, ki imajo tako velike kmetije, da so upravičeni do subvencij. Ampak to niti slučajno ne pomeni, da se imajo ti kmetje lepo in da uživajo v brezdelju nekje na plaži.

Sicer pa kaj čakaš? Polno je v sloveniji propadlih kmetij. Kupi si eno in uživaj, ter se obogati od kmetovanja! Izvoli.[/quote]

Govorim pač iz izkušenj. 15+ let smo hodili staršem pomagat vsak vikend, vse dopuste smo preživeli v gozdu, v žetvi, pobiranju krompirja, trgatvi, kolinah (in nismo špilal turiste, ampak delali). Ker smo imeli boljše plače smo vedno “diskretno” dobili wish list za rojstne dneve in smo poskrbeli za večino gospodinjske opreme od TV do pralnega stroja (saj kmečke penzije niso velike, a ne da?). Brat, ki bo prevzel kmetijo (naju nihče ni vprašal) pa že govori o stroških doma upokjojencev. WTF? Saj sta starša mobilna, krepka, popolnoma pri sebi.
Če bi midva prevzela kmetijo, bi starša ostala pri naju do smrti, ker se zavedava, da odhod v dom pomeni smrt za kmeta (z izjemo. če bi bila potrebna medicinska pomoč, ker nisva medicinca). On ni “lastnik”, vendar že komandira, nam pa govori o delitvi stroškov doma (seveda, staršem za hrbtom).
Še vedno hodiva pomagat, ne več intenzivno kot prej, saj se mi zdi neumno delat za njega. Ja, zdaj tudi jaz po tolikih letih grem sprehajat cucka in hladit jajca na morje. Stavim, da bo takoj po uradnem prepisu starša spravil v dom, 4 zazidljive parcele v hipu prodal (saj je kmetija blizu večjega mesta in je vredna).
Midva bova hodila staršem na obiske, oprala in zlikala cunje, prinesla sadje, odpeljala čez vikend na kosilo (žal, nimava ene sobe več, zato starše ne moreva vzeti k nam v mesto)…
Ampak za dom – ne dam centa.

Naj še dodam, zemljo na kateri stoji tvoja nova hiša nisi plačal, že v štartu si prihranil. In še to, ti nisi kmet, si eden tistih, ki so uničili kmete – hodiš v službo in imaš socialno varnost, posledično spuščaš cene pridelka, ker ti je rit na varnem. Tudi v službi ne moreš dati 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, ker si utrujen od kmetovanja. Aja, pa bolniške v žetvi in drugih opravilih. Kmetje (kot so naši) pa zaradi takšnih modelov kot si ti naje…o.

Tukaj se norca delate, ampak točno tako je. Oba moja starša sta rasla gor na kmetiji in se z veseljem odrekla vsemu v prid brata, ki je HB hotel ostati. Je bil v vsaki družini kljub številnemu potomstvu samo eden. Ne vem, kako se res ljudje ne grebejo za bogatijo na kmetih. Še nisem slišala, da bi se v družini dva grebla za to, kdo bo ostal. Dobesedno tako je – ja, žrtvovat se mora, da kmetija ne propade. En se mora, drugi pa skliznejo in v primerjavi s trdim delom na kmetih relativno lagodno živijo. Pa če se še tako norčujete.