A pol k greš v dom upokojencev ti ni treba v nobeno gledališče več, na nobeno predstavo več, na noben izlet več. Kar počakaš, pa umreš? In ne potrebuješ nobenih novih čevljev, krila, spodnjih hlač nič od nič! Madona, upam da ne bova v istem domu upokojencev! Ker boš strgana smrdela okoli! Kot Ena stara baba pač! Itak![/quote]

ti pa prav veliko domov nisi videla od blizu. Da ti razsvetlim pojme : po defoltu se gre v dom, ko ne moreš več skrbet zase in takrat so ti zadnja skrb novi čevlji in nove gate al pa gledališče. Sam povem.

Men luč, teb ključ!

Zakaj še ta eden ne sklizne s kmetije na šiht in uživa?

Se pa prodajo, a ne?

Tukaj se norca delate, ampak točno tako je. Oba moja starša sta rasla gor na kmetiji in se z veseljem odrekla vsemu v prid brata, ki je HB hotel ostati. Je bil v vsaki družini kljub številnemu potomstvu samo eden. Ne vem, kako se res ljudje ne grebejo za bogatijo na kmetih. Še nisem slišala, da bi se v družini dva grebla za to, kdo bo ostal. Dobesedno tako je – ja, žrtvovat se mora, da kmetija ne propade. En se mora, drugi pa skliznejo in v primerjavi s trdim delom na kmetih relativno lagodno živijo. Pa če se še tako norčujete.[/quote]
Res ni smešno, ko si ljudje nalašč uničijo življenje in za to celo pričakujejo medaljo in sočutje. HB se je brat žrtvoval, bo pa v drugem življenju bolje. Važno, da so cegli in zemlja še v družini. Kaj pa je človeško življenje v primerjavi s tem …

Ja pa ja de, ne seri!
Kaj je un drugi dobil 500k€ keša mogoče? Nič ni dobil. Dobil je 500 skrbi. A je on mogoče kmetijo prodal in dobil 500k€ keša na roke?
Dobil ni nič druzga kot samo brige in delo.
Zakaj se pa avtor teme ni zagrebel za grunt, če je tam videl profit? Aja, na kmetiji je treba delat. Pa še starše je moral pedenat dokler sta bila še doma.
Ko se je avtorjev brat jëbal po vročini na travniku po štali in njivah……. je avtor teme raje jajca namakal na morju pa cucka po lokalih sprehajal.
Dejstvo je, da danes jerbajo kmetijo tisti, ki so se pripravljeni žrtvovat in obdržat kmetijo skupaj in obdržat kmetijo zato, da ustrežejo željo svojih staršev in terajo tradicijo naprej. NIHČE noče kmetovat.
Če bi avtor teme videl svoj interes na kmetih, bi on jerbal grunt. Pa ga ni hotel jerbat, al pa je bila želja staršev taka, al pa so se enostavno tako dogovorili. On že ve, zakaj ni dobil grunta.
Vsak bi se raje odrekel gruntu kot pa skrbel za bolne in ostarele starše.
Avtor teme, je od staršev dobil, kar se je staršem zdelo, da mu pripada. Kaj je zdaj brat kriv, če je bil bolj priden, oziroma boljši kot pa on?

In če so starši grunt dali temu bratu, so mu ga pač dali, to nima nobene veze s tem, da se avtor teme svojim staršem potem odreče. Starše ima tako on kot tudi brat in oba sta dolžna poskrbet za svoje starše. Tako moralno kot tudi po zakonu. Razen seveda, če se v družini drugače dogovorijo.
Najbolj bolna je pa ta, da je jerbal 500k€ nepremičnin. Dokler nepremičnino ne prodaš, ni vredna NIČ. Ama baš nič.
In zakaj avtor teme ne prevzame kmetije in potem on skrbi za starše?[/quote]

Če je podedovano samo breme in obveznost, pa naj proda in se reši tega bremena in obveznosti. Simple. Dobiš pa toliko kot so na trgu pripravljeni plačat. Če ne drugega ne bo treba več jamrat o tem kako so ubogi reveži podedovali samo bremene in obveznosti…

Torej se ti zdi logično, da skrb za starše jerbajo vsi enako? Potem naj pa tudi kmetijo jerbajo vsi po enakih deležih, ane? Pa ni problema![/quote]

Seveda je logično, da skrb za starše jerbajo vsi enako. Kaj ti tukaj ni jasno?
Kmetijo je jerbal kdor jo je pač jerbal. Lahko jo je jerbal samo eden, al pa so jerbali vsi enako. Odvisno od dogovora, odvisno od situacije, volje tistega, ki lasti kmetijo, odvisno od zaslug posameznih dedičev itd…..To nima nobene veze z dolžnostjo da skrbiš za starše. Ti si dolžen za starše skrbet takrat, ko so nemočni! To je edino civilizacijsko in moralno. Kaj ma zdaj kapital veze s tem? Ti si starše jerbala takoj, ko si se rodila. Ti starše imaš. Ne moreš, oziroma ne smeš jih zanikat, če si količkaj človek.
Tudi starši so bili tebe dolžni vzgojit in spraviti h kruhu takrat ko si bila še otrok. To je bila pa njihova starševska moralna dolžnost.
Starši so tudi za vse svoje otroke skrbeli in vam dajali jest vsem enako, mar ne? A so tvoji starši, za časa tvojega otroštva rekli mogoče : ej ti, ki boš doma jerbal, tebi damo več jest, ti, ki boš pa od doma šla, ti bodi pa kar lačna in crkni od lakote! A so tvoji starši takšni bli?
Torej, starši so dolžni poskrbet za svoje otroke, odrasli otroci pa so potem dolžni poskrbet za svoje ostarele starše. VSI, vsak po svojih zmožnostih!
To je edino pošteno,človeško in moralno.
Saj človek ne more verjet, kako ste eni lahko tako nesramni in bi svoje lastne starše najraje odrinili nekomu drugmu, da on poskrbi zanje namesto vas.
Sram vas bodi! Sama požrešnost in brezbrižnost vas vas je. Se zna zgodit, da se vam bo maščevalo in tudi za vas, ko bo prišel vaš čas, ne bo hotel poskrbet nihče od vaših otrok in se vas bodo podajali, da boste na stara leta prepuščeni sami sebi. Zaslužite si že, s tako pritlehno logiko.

Govoriš, kot da je tistemu, ki ostane doma z rožicami poslano.
Le kolk kmetov poznaš, ki ne rabijo nič investirat in potem samo še tržijo? Ni dneva in ni dela, ko se na kmetiji kakšen stroj ne pokvari. Vsaka mašina ima življensko dobo in je treba kupiti novo.
Hiša je na kmetiji pomenila zmeraj nekaj, v kar se ni nikoli dosti vlagalo, zato je več ali manj hiša bila navadna podrtija. Največ se je na kmetih vlagalo v hlev, senik, kozolec itd……Tako da ne rabiš ti hvalit stanovanjski kmečki problem. Vsak, ki se je lotil obnove kmečke hiše, bi bilo bolje da gre nekam drugam in postavi NOVO hišo. Jaz sem si moral ravno tako postavit svojo novo hišo, poleg stare.
A varstvo otrok praviš?
Otroci na kmetih ravno tako hodijo v vrtec in šolo, ker drugače se kasneje ne bodo vklopili v družbo.
In hrana na kmetih je u bistvu, ko potegneš črto, dražja kot, če jo enostavno kupiš..
Ej ne rabiš ti meni predavat o življenju na kmetih, ker sam to doživljam. Če jaz ne bi hodil v službo bi kmetija propadla že zdavnaj. Finančno bolje stojijo samo kmetje, ki imajo tako velike kmetije, da so upravičeni do subvencij. Ampak to niti slučajno ne pomeni, da se imajo ti kmetje lepo in da uživajo v brezdelju nekje na plaži.

Sicer pa kaj čakaš? Polno je v sloveniji propadlih kmetij. Kupi si eno in uživaj, ter se obogati od kmetovanja! Izvoli.[/quote]

Govorim pač iz izkušenj. 15+ let smo hodili staršem pomagat vsak vikend, vse dopuste smo preživeli v gozdu, v žetvi, pobiranju krompirja, trgatvi, kolinah (in nismo špilal turiste, ampak delali). Ker smo imeli boljše plače smo vedno “diskretno” dobili wish list za rojstne dneve in smo poskrbeli za večino gospodinjske opreme od TV do pralnega stroja (saj kmečke penzije niso velike, a ne da?). Brat, ki bo prevzel kmetijo (naju nihče ni vprašal) pa že govori o stroških doma upokjojencev. WTF? Saj sta starša mobilna, krepka, popolnoma pri sebi.
Če bi midva prevzela kmetijo, bi starša ostala pri naju do smrti, ker se zavedava, da odhod v dom pomeni smrt za kmeta (z izjemo. če bi bila potrebna medicinska pomoč, ker nisva medicinca). On ni “lastnik”, vendar že komandira, nam pa govori o delitvi stroškov doma (seveda, staršem za hrbtom).
Še vedno hodiva pomagat, ne več intenzivno kot prej, saj se mi zdi neumno delat za njega. Ja, zdaj tudi jaz po tolikih letih grem sprehajat cucka in hladit jajca na morje. Stavim, da bo takoj po uradnem prepisu starša spravil v dom, 4 zazidljive parcele v hipu prodal (saj je kmetija blizu večjega mesta in je vredna).
Midva bova hodila staršem na obiske, oprala in zlikala cunje, prinesla sadje, odpeljala čez vikend na kosilo (žal, nimava ene sobe več, zato starše ne moreva vzeti k nam v mesto)…
Ampak za dom – ne dam centa.

Naj še dodam, zemljo na kateri stoji tvoja nova hiša nisi plačal, že v štartu si prihranil. In še to, ti nisi kmet, si eden tistih, ki so uničili kmete – hodiš v službo in imaš socialno varnost, posledično spuščaš cene pridelka, ker ti je rit na varnem. Tudi v službi ne moreš dati 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, ker si utrujen od kmetovanja. Aja, pa bolniške v žetvi in drugih opravilih. Kmetje (kot so naši) pa zaradi takšnih modelov kot si ti naje…o.[/quote]
Že tvoje izjave so takšne, da se takoj vidi, zakaj nisi ti doma dobil. Tvoje izjave so takšne, da se takoj vidi, da si lenuh in pohlepnež. Verjetno pa je tvoj brat nekaj podobnega, zato ni čudno, da se ne zastopita.
Ne model, motiš se. Mene je parcela, na kateri sem moral gradit hišo, koštala več kot, če bi jo kupil. Treba je bilo kmetijo “razzaščitit” , potem parcelo spremenit v gradbeno parcelo, spremenit namembnost parcele in kmetijo zaščitit nazaj….kar je vse stalo. Birokracija košta.
To pa ne pomisliš, da mora tisti, ki je doma, biti kar naprej na razpolago svojim staršem. Star človek je kar naprej bolan in vedno kaj potrebuje. Kar naprej je treba staršem nekaj pomagat, jim dajati zdravila, jih vozit k zdravniku, po zdravila, k maši, jih prat,. jim menjati plin, hoditi po fasengo itd……to vse čaka tistega, ki je doma, ker je pač pri roki. Takšna opravila ne hodi delat domov tisti, ki je od bajte šel.
In ravno obratno je v službi. Tisti, ki je kmet in ki je navajen delat doma, tak dela tudi v službi. Ker je pač navajen delat. Tisti, ki pa ne dela doma, pa tud v službi noče delat. Takšna je v resnici praksa.

Torej se ti zdi logično, da skrb za starše jerbajo vsi enako? Potem naj pa tudi kmetijo jerbajo vsi po enakih deležih, ane? Pa ni problema![/quote]

Seveda je logično, da skrb za starše jerbajo vsi enako. Kaj ti tukaj ni jasno?
Kmetijo je jerbal kdor jo je pač jerbal. Lahko jo je jerbal samo eden, al pa so jerbali vsi enako. Odvisno od dogovora, odvisno od situacije, volje tistega, ki lasti kmetijo, odvisno od zaslug posameznih dedičev itd…..To nima nobene veze z dolžnostjo da skrbiš za starše. Ti si dolžen za starše skrbet takrat, ko so nemočni! To je edino civilizacijsko in moralno. Kaj ma zdaj kapital veze s tem? Ti si starše jerbala takoj, ko si se rodila. Ti starše imaš. Ne moreš, oziroma ne smeš jih zanikat, če si količkaj človek.
Tudi starši so bili tebe dolžni vzgojit in spraviti h kruhu takrat ko si bila še otrok. To je bila pa njihova starševska moralna dolžnost.
Starši so tudi za vse svoje otroke skrbeli in vam dajali jest vsem enako, mar ne? A so tvoji starši, za časa tvojega otroštva rekli mogoče : ej ti, ki boš doma jerbal, tebi damo več jest, ti, ki boš pa od doma šla, ti bodi pa kar lačna in crkni od lakote! A so tvoji starši takšni bli?
Torej, starši so dolžni poskrbet za svoje otroke, odrasli otroci pa so potem dolžni poskrbet za svoje ostarele starše. VSI, vsak po svojih zmožnostih!
To je edino pošteno,človeško in moralno.
Saj človek ne more verjet, kako ste eni lahko tako nesramni in bi svoje lastne starše najraje odrinili nekomu drugmu, da on poskrbi zanje namesto vas.
Sram vas bodi! Sama požrešnost in brezbrižnost vas vas je. Se zna zgodit, da se vam bo maščevalo in tudi za vas, ko bo prišel vaš čas, ne bo hotel poskrbet nihče od vaših otrok in se vas bodo podajali, da boste na stara leta prepuščeni sami sebi. Zaslužite si že, s tako pritlehno logiko.[/quote]

Najbolj požrešen v tej zgodbi si ti. Zagrebel si se za grunt in premoženje, zdaj pa pričakuješ, da namesto tebe poskrbijo za starše bratje, ki niso od tega premoženja nič dobili. In se zraven še trkaš po prsih, kako si se žrtvoval za ostale? Raje razmisli o svoji poštenosti in morali! Nič čudnega, da nimaš dobrih odnosov s sorojenci, saj kdor te pozna, se te na daleč izogne.

Otrok je vec starsi so enemu dali nepremicnine?? Nic ne pise katere. Lahko je kmetija lahko stanovanja torej ugibamo.
Drugim so tudi nekaj dali neko malenkost??spet ugibamo koliko dejansko je ta malenkost. Malenkost si vsak drugace predstavlja.
Torej ne drzi da je eden dobil vse drugi otroci nic.
Nevem jaz sem edinka in tega ne poznam.
Pred leti se spomnim ko je mami umrl star stric je bil samski brez otrok in je ostala kmetija in kar nekaj kmetiskega zemljisca. Mati in njena teta se pravi sestra od pokojnega strica sta bili dedica. Kmetija je mejila prav na tetino in se je moja mama odpovedala delezu v korist tete. Mati je v tujini s kmetijo si nima kaj pomagat, teti in njenim pa je prisla prav ker so kmetje. Najbolj logicna odlocitev. Je pa res da je imel stric ca 6 jurckov dolgov in logicno da jih je placala teta. Ce zelis da nekaj ostane v familji je logicno da vzame to tisti ki ima voljo in interese. Z vsemi smo v lepih odnosih in vcasih obiscem staro teto in njene in potem mi marsikaj pravi od kmeckega zivljenja. Teta je ze betezna in o domu ne razmislja je najraje doma na svoji kmetiji. Vsi kmetje so najraje doma v dom gredo res ko so tatalno fuc. Vprasanje je kako se drzita ta starsa in ce sta se kolikotoliko ok zakaj sta sploh v domu?

Seveda je logično, da skrb za starše jerbajo vsi enako. Kaj ti tukaj ni jasno?
Kmetijo je jerbal kdor jo je pač jerbal. Lahko jo je jerbal samo eden, al pa so jerbali vsi enako. Odvisno od dogovora, odvisno od situacije, volje tistega, ki lasti kmetijo, odvisno od zaslug posameznih dedičev itd…..To nima nobene veze z dolžnostjo da skrbiš za starše. Ti si dolžen za starše skrbet takrat, ko so nemočni! To je edino civilizacijsko in moralno. Kaj ma zdaj kapital veze s tem? Ti si starše jerbala takoj, ko si se rodila. Ti starše imaš. Ne moreš, oziroma ne smeš jih zanikat, če si količkaj človek.
Tudi starši so bili tebe dolžni vzgojit in spraviti h kruhu takrat ko si bila še otrok. To je bila pa njihova starševska moralna dolžnost.
Starši so tudi za vse svoje otroke skrbeli in vam dajali jest vsem enako, mar ne? A so tvoji starši, za časa tvojega otroštva rekli mogoče : ej ti, ki boš doma jerbal, tebi damo več jest, ti, ki boš pa od doma šla, ti bodi pa kar lačna in crkni od lakote! A so tvoji starši takšni bli?
Torej, starši so dolžni poskrbet za svoje otroke, odrasli otroci pa so potem dolžni poskrbet za svoje ostarele starše. VSI, vsak po svojih zmožnostih!
To je edino pošteno,človeško in moralno.
Saj človek ne more verjet, kako ste eni lahko tako nesramni in bi svoje lastne starše najraje odrinili nekomu drugmu, da on poskrbi zanje namesto vas.
Sram vas bodi! Sama požrešnost in brezbrižnost vas vas je. Se zna zgodit, da se vam bo maščevalo in tudi za vas, ko bo prišel vaš čas, ne bo hotel poskrbet nihče od vaših otrok in se vas bodo podajali, da boste na stara leta prepuščeni sami sebi. Zaslužite si že, s tako pritlehno logiko.[/quote]

Najbolj požrešen v tej zgodbi si ti. Zagrebel si se za grunt in premoženje, zdaj pa pričakuješ, da namesto tebe poskrbijo za starše bratje, ki niso od tega premoženja nič dobili. In se zraven še trkaš po prsih, kako si se žrtvoval za ostale? Raje razmisli o svoji poštenosti in morali! Nič čudnega, da nimaš dobrih odnosov s sorojenci, saj kdor te pozna, se te na daleč izogne.[/quote]
Daj ne seri ti šus. Jaz se z brati in sestro dobro zastopim. Sem jim pač razložil situacijo. In če kdo od njih hoče grunt, jim ga z veseljem odstopim.
Sem ti lepo povedal, da jaz nisem maral kmetije. Nihče je ni maral. Za delat.
in da sem brata prosil naj jo ima on, če želi in naj on dela po kmetiji, ker, roko, na srce, meni ni potrebno se zajebavat po zemlji. Pa brat ni hotel prevzet kmetije. Jaz sem se žrtvoval. Veš, žrtvoval sem se, ker je oče pač takšno željo izrazil, da bi kmetija ostala v domačih rokah in da se ne bi drobila, ker je oče to kmetijo krvavo zaslužil in nakupil. In jaz sem spoštoval njegovo željo. Morale se temu reče. Ti za ta izraz še nisi slišala, kot kaže..
Sem že povedal, če želiš lahko ti dobiš to kmetijo in delaj ne njej. Ampak delaj, ne prodat! Prodal bi vsak. In potem plačuj dom moji mami. Želiš?

Najbolj požrešen v tej zgodbi si ti. Zagrebel si se za grunt in premoženje, zdaj pa pričakuješ, da namesto tebe poskrbijo za starše bratje, ki niso od tega premoženja nič dobili. In se zraven še trkaš po prsih, kako si se žrtvoval za ostale? Raje razmisli o svoji poštenosti in morali! Nič čudnega, da nimaš dobrih odnosov s sorojenci, saj kdor te pozna, se te na daleč izogne.[/quote]
Daj ne seri ti šus. Jaz se z brati in sestro dobro zastopim. Sem jim pač razložil situacijo. In če kdo od njih hoče grunt, jim ga z veseljem odstopim.
Sem ti lepo povedal, da jaz nisem maral kmetije. Nihče je ni maral. Za delat.
in da sem brata prosil naj jo ima on, če želi in naj on dela po kmetiji, ker, roko, na srce, meni ni potrebno se zajebavat po zemlji. Pa brat ni hotel prevzet kmetije. Jaz sem se žrtvoval. Veš, žrtvoval sem se, ker je oče pač takšno željo izrazil, da bi kmetija ostala v domačih rokah in da se ne bi drobila, ker je oče to kmetijo krvavo zaslužil in nakupil. In jaz sem spoštoval njegovo željo. Morale se temu reče. Ti za ta izraz še nisi slišala, kot kaže..
Sem že povedal, če želiš lahko ti dobiš to kmetijo in delaj ne njej. Ampak delaj, ne prodat! Prodal bi vsak. In potem plačuj dom moji mami. Želiš?[/quote]

Tvoja družina, tvoja skrb. Za naše starše smo poskrbeli vsi otroci v enaki meri, res pa je, da so tudi oni bili pošteni do vseh otrok in pravično razdelili vse, kar so (tudi oni) krvavo zaslužili. Če bi vse zapisali samo enemu, bi bilo tudi logično in moralno, da bo ta poskrbel za njih. A to očitno v nekem svetu, ki s tvojim nima stika. Na mojem bregu si pač požrešen in nemoralen, saj ob vsem podarjenem še jokaš in se delaš reveža.

Krasna zgodba. No, zdaj si pa predstavljaj, da tale stric ne bi umrl, ampak bi šel v dom. Kmetiji bi se tvoja mama odpovedala v korist tete (lepo), potem pa bi se tale teta spomnila, da bosta s tvojo mamo dom za strica plačevali pol-pol. Bi se ti tudi to zdelo fer? Ker to je zgodba avtorja teme.

Podpis!

Kdor se strinja s tem da vse premoženje podeduje njegov brat, nima kaj imeti svojih potomcev. Ker če imaš ti tudi svoje otroke in druge potomce, si vzel NJIM in ne sebi. Če misliš da si se odpovedal da si ti izpadel dober kot kruh, si okradel svoje potomstvo, otroke, vnuke, pravnuke, prapraprapravnuke, ki naj bi jim ta dediščina pripadala!
Tudi jaz sem potomka veleposestnika, pa zdaj garam za minimalca in kredite, ker se je dedek odpovedal dediščini. Potomci dedkovega brata pa ležijo doma in oddajajo podarjene nepremičnine!

Mene pa prav zanima, koliko od tistih, ki so za časa življenja staršev imeli privilegije (varstvo otrok, skuhana kosila, plačane položnice, bivanje v zgornjem štuku brez najemnine), je ob dedovanju izrazilo željo, da bi se odrekli delu dediščine, da bo delitev pravična. Najbrž nihče…

Daj ne seri ti šus. Jaz se z brati in sestro dobro zastopim. Sem jim pač razložil situacijo. In če kdo od njih hoče grunt, jim ga z veseljem odstopim.
Sem ti lepo povedal, da jaz nisem maral kmetije. Nihče je ni maral. Za delat.
in da sem brata prosil naj jo ima on, če želi in naj on dela po kmetiji, ker, roko, na srce, meni ni potrebno se zajebavat po zemlji. Pa brat ni hotel prevzet kmetije. Jaz sem se žrtvoval. Veš, žrtvoval sem se, ker je oče pač takšno željo izrazil, da bi kmetija ostala v domačih rokah in da se ne bi drobila, ker je oče to kmetijo krvavo zaslužil in nakupil. In jaz sem spoštoval njegovo željo. Morale se temu reče. Ti za ta izraz še nisi slišala, kot kaže..
Sem že povedal, če želiš lahko ti dobiš to kmetijo in delaj ne njej. Ampak delaj, ne prodat! Prodal bi vsak. In potem plačuj dom moji mami. Želiš?[/quote]

Tvoja družina, tvoja skrb. Za naše starše smo poskrbeli vsi otroci v enaki meri, res pa je, da so tudi oni bili pošteni do vseh otrok in pravično razdelili vse, kar so (tudi oni) krvavo zaslužili. Če bi vse zapisali samo enemu, bi bilo tudi logično in moralno, da bo ta poskrbel za njih. A to očitno v nekem svetu, ki s tvojim nima stika. Na mojem bregu si pač požrešen in nemoralen, saj ob vsem podarjenem še jokaš in se delaš reveža.[/quote]
Kaj je na tvojem bregu me niti ne zanima.
In to kar ti praviš, da je bilo meni, kao, podarjeno, to isto jaz z veseljem podarjam tebi če hočeš. Pa nekako nisi zagreta kot kaže. Podarjam ti ves grunt z vsemi stroji vred, POD POGOJEM, kot sem jih imel sam, da ta grunt obdržim in teram tradicijo naprej.
Če želiš. ga lahko dobiš, pa boš vidla kakšno darilo je to.
Jerban grunt, ne pomeni darilo, jerban grunt pomeni skrb strošek in garanje.
Če želiš ga lahko dobiš ti. Pridi v nedeljo v Novo mesto na kapitelj k deseti maši, pa se dobiva in vse dogovoriva. Jaz bom pokrit v zelen klobuk in v roki bom držal časopis “družino” Tako me boš prepoznala. Imaš idealno priliko, da se dokoplješ do bogastva in potem logično še skrb za mojo mamo. Navali!
In v tvojem primeru, ko ste vaš grunt zdesetkali in si ga razdrobili na koščke….
Ko boste še naprej nasledniki enako zdesetkali in razdrobili še vsak svoj delež, ki ste ga dobili in potem mogoče še pravnuki enako razdrobili, bo vašega grunta in zemlje na kupu ostalo samo še za en tegelc v katerega se še maček ne bo imel kam posrat in potem se boš po prsih tolkla, da si ti tista, ki si uspela zapravit in zajebat vse, kar so tvoj ded in praded, ter prapraded… krvavo skupaj spravili.
No ja, saj taki kot si ti je res bolje, da nimate nič. Taki kot si ti, so krivci, da se nek rod ali celo narod, razblini v nič. Nobenega spoštovanja do svojih prednikov.

Moj brat in svakinja imata pri mojih starših vse našteto razen položnic. Da bi meni prišlo na pamet od njiju nekoč zahtevati, naj se zaradi tega odrečeta dediščini, si ne predstavljam. Vsak dan prenašara moja naporna starša, da se vtikata in ju komandirata. Kako svakinja to zdrži, mi ni jasno. Jaz sem že vedela, zakaj sem šla od doma in za nobeno zelenjavo in varstvo me ne spraviš nazaj.

Krasna zgodba. No, zdaj si pa predstavljaj, da tale stric ne bi umrl, ampak bi šel v dom. Kmetiji bi se tvoja mama odpovedala v korist tete (lepo), potem pa bi se tale teta spomnila, da bosta s tvojo mamo dom za strica plačevali pol-pol. Bi se ti tudi to zdelo fer? Ker to je zgodba avtorja teme.[/quote]
Mislim da bi moral plačevati dom tisti ki podeduje neko posest ali mu je podarjena.To bi bilo moralno in fer do sorodnika,ki mora v dom.Če tisti ne bi nikakor zmogel plačevati v celoti bi bilo lepo če bi primaknil še kdo ki je zmožen primakniti in se mu plačilo doma za sorodnika ne bi zelo poznalo na denarnici.Ampak to je že stvar dobre volje in vezi v družini.Pri nas smo kar ok in se lepo razumemo z ožjo in tudi širšo družino.Upam da tako ostane.

Moj brat in svakinja imata pri mojih starših vse našteto razen položnic. Da bi meni prišlo na pamet od njiju nekoč zahtevati, naj se zaradi tega odrečeta dediščini, si ne predstavljam. Vsak dan prenašara moja naporna starša, da se vtikata in ju komandirata. Kako svakinja to zdrži, mi ni jasno. Jaz sem že vedela, zakaj sem šla od doma in za nobeno zelenjavo in varstvo me ne spraviš nazaj.[/quote]

Odvisno od situacije. Naši se imajo odlično, ker so starši oziroma tast in tašča razumni in ustrežljivi. Varstvo otrok, vrt, čuvanje živali ko grejo na morje, vse zastonj kot v hotelu, ni da ni :). Ne pričakujem niti, da bi se tega zavedali in znali ceniti, kaj šele, da bi ponudili kaj v poravnavo. Tistim z žlico v medu ni treba razmišljati o trudu, ki stoji za tem.

Krasna zgodba. No, zdaj si pa predstavljaj, da tale stric ne bi umrl, ampak bi šel v dom. Kmetiji bi se tvoja mama odpovedala v korist tete (lepo), potem pa bi se tale teta spomnila, da bosta s tvojo mamo dom za strica plačevali pol-pol. Bi se ti tudi to zdelo fer? Ker to je zgodba avtorja teme.[/quote]
Mislim da bi moral plačevati dom tisti ki podeduje neko posest ali mu je podarjena.To bi bilo moralno in fer do sorodnika,ki mora v dom.Če tisti ne bi nikakor zmogel plačevati v celoti bi bilo lepo če bi primaknil še kdo ki je zmožen primakniti in se mu plačilo doma za sorodnika ne bi zelo poznalo na denarnici.Ampak to je že stvar dobre volje in vezi v družini.Pri nas smo kar ok in se lepo razumemo z ožjo in tudi širšo družino.Upam da tako ostane.[/quote]

Ampak res neumno razmišljanje.
A dom naj plačuje tisti, ki je dobil posest? Kako pa naj to zgleda? A naj tisti, ki je podedoval njivo, potem nameče eno prikolico zemlje iz te njive in potem to zemljo v dom zapelje in s tem poplača tekoče mesečne stroške? A tako naj to zgleda?
In potem tisti, ki je jerbal štalo, kozolec, svinjake itd……kako naj dedič s štalo plača dom za ostarele? A naj dedič ta podedovani svinjak zapelje konec meseca v starački dom in bodo s tem stroški poravnani? A tako si si ti to zamislila?
Če pa mora dedič to podedovano jerbšno in posest prodajat, da bo dobil denar za plačilo doma….kaj je pa pol s tem naredu? Pa naj potem drugi brat prodaja grunt in plačuje stroške doma, če hoče in naj se on jëbe s tem in ceremoni kakor hoče.
Pa pismo, kje vi spite z vašo pametjo, da vas nihče ne ukrade?

Mislim da bi moral plačevati dom tisti ki podeduje neko posest ali mu je podarjena.To bi bilo moralno in fer do sorodnika,ki mora v dom.Če tisti ne bi nikakor zmogel plačevati v celoti bi bilo lepo če bi primaknil še kdo ki je zmožen primakniti in se mu plačilo doma za sorodnika ne bi zelo poznalo na denarnici.Ampak to je že stvar dobre volje in vezi v družini.Pri nas smo kar ok in se lepo razumemo z ožjo in tudi širšo družino.Upam da tako ostane.[/quote]

Ampak res neumno razmišljanje.
A dom naj plačuje tisti, ki je dobil posest? Kako pa naj to zgleda? A naj tisti, ki je podedoval njivo, potem nameče eno prikolico zemlje iz te njive in potem to zemljo v dom zapelje in s tem poplača tekoče mesečne stroške? A tako naj to zgleda?
In potem tisti, ki je jerbal štalo, kozolec, svinjake itd……kako naj dedič s štalo plača dom za ostarele? A naj dedič ta podedovani svinjak zapelje konec meseca v starački dom in bodo s tem stroški poravnani? A tako si si ti to zamislila?
Če pa mora dedič to podedovano jerbšno in posest prodajat, da bo dobil denar za plačilo doma….kaj je pa pol s tem naredu? Pa naj potem drugi brat prodaja grunt in plačuje stroške doma, če hoče in naj se on jëbe s tem in ceremoni kakor hoče.
Pa pismo, kje vi spite z vašo pametjo, da vas nihče ne ukrade?[/quote]

Ne iz štale ali njive, pač pa iz prihranka, ki ga ima, ker mu ni treba plačevati kredita ali najemnine, in ker ima v rokah celo družinsko premoženje, s katerim lahko prosto razpolaga, ga oddaja ali proda, kakor mu drago. Zanimivo, da ti to nikakor ne potegne, po drugi strani pa se že dva dni goreče trudiš, da bi nas prepričal v tvoj prav, kot da ti voda v grlo teče. Kakšna kmetija je to, da lahko cele dneve visiš po forumih? Nafutraj raje piceke in kure, kot da nas prepričuješ v nekaj, v kar samo ti verjameš.

Ampak res neumno razmišljanje.
A dom naj plačuje tisti, ki je dobil posest? Kako pa naj to zgleda? A naj tisti, ki je podedoval njivo, potem nameče eno prikolico zemlje iz te njive in potem to zemljo v dom zapelje in s tem poplača tekoče mesečne stroške? A tako naj to zgleda?
In potem tisti, ki je jerbal štalo, kozolec, svinjake itd……kako naj dedič s štalo plača dom za ostarele? A naj dedič ta podedovani svinjak zapelje konec meseca v starački dom in bodo s tem stroški poravnani? A tako si si ti to zamislila?
Če pa mora dedič to podedovano jerbšno in posest prodajat, da bo dobil denar za plačilo doma….kaj je pa pol s tem naredu? Pa naj potem drugi brat prodaja grunt in plačuje stroške doma, če hoče in naj se on jëbe s tem in ceremoni kakor hoče.
Pa pismo, kje vi spite z vašo pametjo, da vas nihče ne ukrade?[/quote]

Ne iz štale ali njive, pač pa iz prihranka, ki ga ima, ker mu ni treba plačevati kredita ali najemnine, in ker ima v rokah celo družinsko premoženje, s katerim lahko prosto razpolaga, ga oddaja ali proda, kakor mu drago. Zanimivo, da ti to nikakor ne potegne, po drugi strani pa se že dva dni goreče trudiš, da bi nas prepričal v tvoj prav, kot da ti voda v grlo teče. Kakšna kmetija je to, da lahko cele dneve visiš po forumih? Nafutraj raje piceke in kure, kot da nas prepričuješ v nekaj, v kar samo ti verjameš.[/quote]
Tvoj procesor je pač grintav in ne sprocesira preprostih dejstev.
Saj glih v tem je keč, da je želja staršev v tem, da se grunt NE PRODAJA in NE DELI. Ti pa kar naprej lapaš, da naj grunt pač proda in iz tega potem plačuje dom za starejše.
Kaj pa ima dedič pol od tega grunta, če ga mora po delih prodajat, kar naprej hodit na upravno enoto, zemljiško knjigo itd….. da bo stroške doma starejših izplačeval? Kaj ima od tega?
Pa naj potem drugi brat jerba grunt in ga prodaja, da bo lahko stroške doma plačeval! A to pa nebi? Ja najbrž se na trgu tepejo za najem svinjajka in kurnice. Od najema kurnice bodo res veliki denarji vsak mesec curljali. Se ti vidi, da živiš v bloku in realni svet samo iz okna in kompjuterja ven gledaš.
In ne, nisem jaz edini, ki tukaj verjamem v mojo zgodbo. Moji zgodbi verjameš tudi ti, samo zaradi svoje požrešnosti, pohlepa in uharnije, ter nespoštovanja lastnega očeta in matere ter bratov/sester… priznat nočeš. Verjetno si imela ali še imaš podoben primer pri sebi in zdaj tukaj prepričuješ vse ostale kako si ti revca, ker si zbežala od doma, ker nisi hotela doma delat in prevzet odgovornosti do svojih obnemoglih staršev.

Mislim da bi moral plačevati dom tisti ki podeduje neko posest ali mu je podarjena.To bi bilo moralno in fer do sorodnika,ki mora v dom.Če tisti ne bi nikakor zmogel plačevati v celoti bi bilo lepo če bi primaknil še kdo ki je zmožen primakniti in se mu plačilo doma za sorodnika ne bi zelo poznalo na denarnici.Ampak to je že stvar dobre volje in vezi v družini.Pri nas smo kar ok in se lepo razumemo z ožjo in tudi širšo družino.Upam da tako ostane.[/quote]

Ampak res neumno razmišljanje.
A dom naj plačuje tisti, ki je dobil posest? Kako pa naj to zgleda? A naj tisti, ki je podedoval njivo, potem nameče eno prikolico zemlje iz te njive in potem to zemljo v dom zapelje in s tem poplača tekoče mesečne stroške? A tako naj to zgleda?
In potem tisti, ki je jerbal štalo, kozolec, svinjake itd……kako naj dedič s štalo plača dom za ostarele? A naj dedič ta podedovani svinjak zapelje konec meseca v starački dom in bodo s tem stroški poravnani? A tako si si ti to zamislila?
Če pa mora dedič to podedovano jerbšno in posest prodajat, da bo dobil denar za plačilo doma….kaj je pa pol s tem naredu? Pa naj potem drugi brat prodaja grunt in plačuje stroške doma, če hoče in naj se on jëbe s tem in ceremoni kakor hoče.
Pa pismo, kje vi spite z vašo pametjo, da vas nihče ne ukrade?[/quote]

En kmet

zelo težko boš mestnim srajcam razložil, da za kmetije, ki ležijo bogu iza nogu, morda nekje v hribih, potencialni kupci ne stojijo ravno pred vrati s polnimi žepi evrov.

Tudi kmetijska dejavnost, sploh ob vsh davčnih in sanitarnih obveznostih prinaša bolj kot ne minus na računu.

Jaz sem se kmetiji odpovedala v korist brata, ki je s kmetijo prevzel tudi starše – po dogovoru do trenutka, ko bo kateri od njiju moral v dom. Oba sva prekleto dobro vedela, da bo pri kmečki penziji treba krepko doplačat domsko oskrbo, če jo bo kateri od staršev rabil. Ker sva oba zrastla gor na kmetiji in sva oba na lastni koži doživela, kako so mestne ljubljanske birokratske srajce, ki nimajo pojma o pojmu, pisarile zakonodajo, ki nam je zgolj nalagala nesmisleno delo in stroške v imenu “EU”, ki jih kmetije dobre streljaj stran od nas v Italiji niso poznale. Bilo mi je prekleto jasno, da brat iz dohodka iz kmetije, tega dodatnega stroška ne bo zmogel sam.

Je kar razlika, ali ti starši v zapustijo stanovanje, hišo, parcelo nekje v približno urbanem okolju, ali pa kmetijo bogu iza nogu.

Še tisti kemt iz Kmetije, se svoje v nagrado dobljene kmetije ni mogel znebiti kar nekaj časa.

Ampak res neumno razmišljanje.
A dom naj plačuje tisti, ki je dobil posest? Kako pa naj to zgleda? A naj tisti, ki je podedoval njivo, potem nameče eno prikolico zemlje iz te njive in potem to zemljo v dom zapelje in s tem poplača tekoče mesečne stroške? A tako naj to zgleda?
In potem tisti, ki je jerbal štalo, kozolec, svinjake itd……kako naj dedič s štalo plača dom za ostarele? A naj dedič ta podedovani svinjak zapelje konec meseca v starački dom in bodo s tem stroški poravnani? A tako si si ti to zamislila?
Če pa mora dedič to podedovano jerbšno in posest prodajat, da bo dobil denar za plačilo doma….kaj je pa pol s tem naredu? Pa naj potem drugi brat prodaja grunt in plačuje stroške doma, če hoče in naj se on jëbe s tem in ceremoni kakor hoče.
Pa pismo, kje vi spite z vašo pametjo, da vas nihče ne ukrade?[/quote]

En kmet

zelo težko boš mestnim srajcam razložil, da za kmetije, ki ležijo bogu iza nogu, morda nekje v hribih, potencialni kupci ne stojijo ravno pred vrati s polnimi žepi evrov.

Tudi kmetijska dejavnost, sploh ob vsh davčnih in sanitarnih obveznostih prinaša bolj kot ne minus na računu.

Jaz sem se kmetiji odpovedala v korist brata, ki je s kmetijo prevzel tudi starše – po dogovoru do trenutka, ko bo kateri od njiju moral v dom. Oba sva prekleto dobro vedela, da bo pri kmečki penziji treba krepko doplačat domsko oskrbo, če jo bo kateri od staršev rabil. Ker sva oba zrastla gor na kmetiji in sva oba na lastni koži doživela, kako so mestne ljubljanske birokratske srajce, ki nimajo pojma o pojmu, pisarile zakonodajo, ki nam je zgolj nalagala nesmisleno delo in stroške v imenu “EU”, ki jih kmetije dobre streljaj stran od nas v Italiji niso poznale. Bilo mi je prekleto jasno, da brat iz dohodka iz kmetije, tega dodatnega stroška ne bo zmogel sam.

Je kar razlika, ali ti starši v zapustijo stanovanje, hišo, parcelo nekje v približno urbanem okolju, ali pa kmetijo bogu iza nogu.

Še tisti kemt iz Kmetije, se svoje v nagrado dobljene kmetije ni mogel znebiti kar nekaj časa.[/quote]
Hvala Bogu je tukaj še nekdo s zdravo “kmečko” pametjo in ve kako zadeve stojijo v realnosti.
Tile blokovski meščanarji mislijo, da je kmetija enako kot vikend na morju, ki ga lahko oddajaš, potem kasiraš in prodaš kadar hočeš.
To ne moreš verjet kakšni tepci obstajajo in tukaj “kmečke” pridige delijo.