Plača je okrog jurja, delo pa primerno za deca in ne za babo. Tako, da je v našem hoferju vedno manj ženskih prodajalk. Kmalu se bo feminiziran poklic prodajalke spremenil v maskulineziran poklic prodajalca. Tako pri nas. In fantje so zadovoljni.

Se strinjam – s tem, da te odrivajo, rinejo v tvojo tazadnjo nesramno vozičke ali košare, se komolčajo preko vrst, ipd.

Jaz si za nakup živil vzamam čas – mi to predstavlja užitek, iskreno napisano. Me pa znervira ja, če moram slalomirat med takimi divjaki potem. Mi ni škoda tistega časa “življenja”; ki ga prebijem med policami – preudarno, z nakupovalnm listkom na telefonu 🙂 Pa sestavine tudi preberem na embalažah, velikokrat 🙂

Zame nakupovanje ni nujno zlo, daleč od tega – najraje greva kar z možem skupaj, v miru, s seznamom, pa če traja uro, pa uro.

Če je dan, ko je nabito poln, si ga zorganiziram tako, da imam vsaj pol ure časa za nešvicajoč nakup v trgovini tistega, kar potrebujemo tisti in naslednji dan.

Pa še tole dodajam: tisti, ki tako furjate po trgovinah in enako ste furjasti tudi pred tekočim trakom, ko gor zlagate – tvegajte še 5 sekund svojega življenja in dajte za svojo robo, ki ste dali na trak, ločilnik.Je vljudno, da to naredite, da prodajalka ne bo kasirala vam še tistega, kar je naložil za vami naslednji kupec, za svojo robo pa dal razdelilnik. Pa ni treba nit užalljeni, če vas kdo prosim če daste lahko razdelilnik za svojo robo – se spodobi :)[/quote]

Lej, če ti lahko vsak dan najmanj pol ure zabiješ v trgovini, po možnosti pa še več, daj. Eni imamo pa druge prioritete in uživamo v drugih stvareh. Za nakupit tisti liter mleka, jogurt in kar še paše zraven, sem rada čim hitreje zunaj. In tak nakup v Hoferju opravim v max 10 minuta (pa ne furjam po trgovini) v Mercatorju pa vsaj še enkrat več, če ne trikrat več. Predvsem zaradi počasnosti blagajničark in vsem pripetijam, ki se zgodijo na blagajni. In preden me pošljete na samopostrežno blagajno, te so samo v velikih centrih, v manjših Mercatorjih jih ni, je treba kar lepo v vrsti počakat.[/quote]

Kupuj prek interneta. A ja, ne obvladaš postopkov. Prezapletena tehnologija. Taki ste pač obsojeni na čakanje v vrstah.[/quote]

Zakaj pa prek spleta, če dobim hitreje in ceneje v Hoferju? In 2 L mleka ter enega jogurta res ne mislim nakupovati prek spleta, ravno tako kot ne mislim zanju čakati v vrsti 15 minut.

Manj žensk in čedalje več moških je zato, da razbijejo napete odnode v samem babjem kolektivu – to so vodilni slovenskih diskontarjev dojeli.

Sem naročila na svet metraže 4 klopčiče volne in potem ugotovila, da je v dolini volne cenejša. Pa sem naročila še v dolini volne. Na koncu sem plačala 8€ za obe poštnini in čakala več kot dva dni, da so mi vse dostavili. Tako, da prek spleta je počasneje.

Lej, če ti lahko vsak dan najmanj pol ure zabiješ v trgovini, po možnosti pa še več, daj. Eni imamo pa druge prioritete in uživamo v drugih stvareh. Za nakupit tisti liter mleka, jogurt in kar še paše zraven, sem rada čim hitreje zunaj. In tak nakup v Hoferju opravim v max 10 minuta (pa ne furjam po trgovini) v Mercatorju pa vsaj še enkrat več, če ne trikrat več. Predvsem zaradi počasnosti blagajničark in vsem pripetijam, ki se zgodijo na blagajni. In preden me pošljete na samopostrežno blagajno, te so samo v velikih centrih, v manjših Mercatorjih jih ni, je treba kar lepo v vrsti počakat.[/quote]

Kupuj prek interneta. A ja, ne obvladaš postopkov. Prezapletena tehnologija. Taki ste pač obsojeni na čakanje v vrstah.[/quote]

Zakaj pa prek spleta, če dobim hitreje in ceneje v Hoferju? In 2 L mleka ter enega jogurta res ne mislim nakupovati prek spleta, ravno tako kot ne mislim zanju čakati v vrsti 15 minut.[/quote]

Hodi manjkrat na teden po trgovinah gnečo delat, pa ti bo lažje. Nakupi si 1-2x na teden, pa ne boš furjala naokrog 🙂

Point vsega je, da nisi delodajalka, da nimaš pojma kaj sploh pomeni, da si delodajalec. In noben delodajalec pri zdravi pameti ne bo zaposlil delavke, ki o bivšem delodajalcu širi naokoli take pisarije, pa če so resnične ali ne.[/quote]

Točno tako. Mi delo dajalci imamo vedno prav, že zato ker smo delo dajalci. Smo poosebljena dobrota in pravičnost. Samo zaradi nas se svet vrti in sonce vsak dan vzide. Namesto da bi nam ljudje zaradi vsega tega bili neizmerno hvaležni, o nas širijo neresnice in nas blatijo ter še druge hujskajo da za opravljeno delo zahtevajo plačilo.

Zakaj bi delal, plačeval za davke, če pa lahko doma spim, jem, gledam tv in prejemam socialno?

Point vsega je, da nisi delodajalka, da nimaš pojma kaj sploh pomeni, da si delodajalec. In noben delodajalec pri zdravi pameti ne bo zaposlil delavke, ki o bivšem delodajalcu širi naokoli take pisarije, pa če so resnične ali ne.[/quote]

Točno tako. Mi delo dajalci imamo vedno prav, že zato ker smo delo dajalci. Smo poosebljena dobrota in pravičnost. Samo zaradi nas se svet vrti in sonce vsak dan vzide. Namesto da bi nam ljudje zaradi vsega tega bili neizmerno hvaležni, o nas širijo neresnice in nas blatijo ter še druge hujskajo da za opravljeno delo zahtevajo plačilo.[/quote]

Tako je že dolgo in ne samo v hoferju. Samo teže najdejo moškega po katerem lahko hodijo. Moja sorodnica si je že 20 let od tega uničla hrbet v trgovini. Sodelavke še vedno iste ali v penziji, moški so se vsi pobrali takoj ko so videli koliko je ura. Upam, da je nova generacija žensk bolje vzgojena.

V Mercatorju je več prodajalk kot strank. Nekatere prodajalke s krpami brišejo prah z izdelkov, ki se niso prodali. V Lidlu pa stojijo škatle z izdelki kar po tleh in nametane po policah, obe prodajalki pa na blagajni. Tako, da ne težit, da imajo v Lidlu slabše urejeno kot v skladišču.

Noben musliman ne bi dovoli ženski, da dela v trgovini. Po koranu je delo prodajalca moški poklic.

Sveda – pa avta ji tudi nebi dovolil vozit, pa nebi ji v javnosti dovolil pred njim hodit, a ne ?

Dej ne seri s takimi , prosim te….

Jaz, če grem kdaj v Hoferja, nimam problemov z zlaganjem robe na blagajni, si pač že prej
na trak pripravim težke stvati najprej, pa imam pripravljeno torbo in denarnico na dosegu.
In pač lepo zlagam, dokaj hitro, nikakor pa ne norim in mečem, ne glede na to, kako hitro
skenira. Tudi seveda pozdravljam hiter nakup, načeloma nič proti.
In kaj je štos? Še vedno sem PREPOČASNA. Jaz, kupec, ki tam pustim denar, gledam, kako
prodajalka postaja nervozna, če iščem denar, ali če kartica ne prime, ali če imam kaj nerodnega,
velikega, kar gre bolj počasi v torbo… .ker ima očitno normo in jo jaz pri tem oviram. Pa še
enkrat – tu gre za sekundo, dve, nisem tip, ki bi nabirala vrsto za sabo.
Grdo.
Ker jaz, dragi moji neoliberalistični hiperproduktivci, pa NISEM zaposlena pri vas. In ne mislim
noret, kot da sem zmešana, da boste vi dosegali norme. In tak odnos je meni zelo neprijeten,
češ, najbolje da se kar z avtom zapeljem mimo štacune in jim spotoma vržem denar, ker če se
ustavim, bodo oni že ob dobiček ….

Jaz pravim, da je poklic prodajalke v živilski trgovini najslabši možni poklic pri nas in ga za nobeno ceno ne grem opravljat. Če že greš v službo za prodajalca si si zategnil štrik okoli vratu. Življenje – adijo! Ne razumem čisto dobro ljudi ki so tako nizko padli in delajo po trgovinah brez ugovarjanja, ter se zmorejo ob tem še nasmehniti kupcu. Cele dneve, vsi te jebejo, pare male, družina doma trpi,.. Pa kaj ti ljudje res ne zmorejo delati česa drugega?? Če si prodajalec si suženj in na čelu ti piše da si nesposobnež, da ne znaš nič delati, te nič ne zanima, ..
Zgleda da je takih sužnjev v glavi še ogrooooomno, saj kar v vrsti čakajo za tako bedno službo. Ljudje, potrebno se je malo znajti pri službah, ne pa da vržeš puško v koruzo in greš klečeplazit v trgovino.

Pa saj v Italiji, Angliji, Švici ( dobro za razliko krščanarskih Nemčije in Avstrje), ko so v nedeljo zaprti, ni nič drugače…. So pa v Avstriji, Nemčiji , Italiji prav tako odprti prehranjevalni centri v kinih ob nedeljah naprimer. Posel pa tam obvaldujejo Turki in bivši državljani bivše Juge.

SLovenci se bomo morali začeti zavedati, da so poklici v žoivliski dejavnosti tisti, ki niso samo pri nas “na tapeti”, ampak tudi povsod drugod. Žal.

Kmalu bodo delo prodajalcev prevzeli roboti. Bo ceneje.
Samopostrežne blagajne so že korak k tej uresničitvi. In žal bo s to robotizacijo še več ljudi brezposelnih. Nič dobrega se nam ne obeta.

Pridi, izberi, hitro plačaj in čimprej IZGINI.

Kaj delavec običajno dela
Delo prodajalca je zelo raznoliko in vključuje številna delovna področja. Ločimo prodajo blaga na drobno, prodajo v velikih trgovskih sistemih, na specializiranih oddelkih in v malih trgovskih družbah. Prodajalec mora skrbeti, da je prodaja blaga v skladu z veljavno zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji. Pri svojem delu zbira želje in potrebe kupcev in o tem seznanja trgovskega poslovodjo. Ko prevzame prispelo blago, ga mora razložiti, po potrebi prepakirati, pripraviti za prodajo in ustrezno označiti s ceno. Prav tako mora ločevati blago s škodljivimi sestavinami od drugega blaga in izločiti blago, ki mu je potekel rok trajanja. Prodano blago mora ustrezno zaviti, včasih je potrebno blago odpeljati do kupčevega avtomobila. Ker vsega blaga ne ponudi kupcu takoj, mora poskrbeti tudi za skladiščenje.
Ob prevzemu blaga v skladišče mora najprej preveriti kakovost in količino dospelega blaga. Kar nekaj dela ima tudi z izpolnjevanjem prodajnih listin. Da bo blago, ki ga prodaja, tudi res prodal, mora poskrbeti za ustrezno razporeditev na policah in za zadostno količino, ki bo kupcem na razpolago. Prodajalec mora obračunavati prodano blago, skrbeti za blagajno, voditi evidenco naročenega, pripeljanega in prodanega blaga. Ker blago ni vedno zadovoljive kakovosti, se mora ukvarjati tudi z reklamacijami in pri tem poskrbeti za vse potrebne dokumente. Ko se v trgovinah opravljajo inventure, prodajalci sodelujejo pri tem tako, da pripravijo blago za popis, popišejo zaloge in izračunajo njihovo vrednost. Vendar delo prodajalca v vseh trgovinah ni enako. Lahko opravlja le nekatera dela, z nekaterimi pa se nikoli ne sreča. Ne smemo pozabiti, da je prodajalčeva naloga tudi preprečevanje tatvin.
Delovna področja
Prodajalec se lahko zaposli na različnih področjih. Svoje delo opravlja v prodajalni in izven nje. Prodaja lahko v kiosku, klasični ali specializirani prodajalni, v samopostrežni prodajalni, blagovni hiši, diskontu, veleblagovnici in v nakupovalnem centru. Prodajalec prodaja lahko avtomobile, kozmetične izdelke, elektroniko, fotomaterial, glasbila, gradbeni material, knjige, nakit, pohištvo, strojniške izdelke, tekstil, obutev in živila. Našteli smo le nekatere, saj bi bil seznam lahko zelo dolg.
Delovni pripomočki
Prodajalec uporablja različne pripomočke, s katerimi si olajša delo. To so dvigala, hladilne naprave, stroji za rezanje blaga, pisalni in računski stroji, računalniki, orodje za merjenje in embaliranje blaga, prodajni pulti, stojala, lestve in različna transportna sredstva. Pri delu uporablja bloke za pisanje računov, ovojni papir, vrečke, vrvice in lepilne trakove. Vsak dan se ukvarja tudi z različnimi dobavnicami, računi, garancijskimi listi, deklaracijami, atesti in podobno.
Izdelek in storitev
Naloga prodajalca je, da ugotovi, kakšne so kupčeve želje in mu nato s svojim znanjem in spretnostjo te želje izpolni. Kupca primerno informira in mu zna svetovati.
Znanja in spretnosti
Za opravljanje poklica se najpogosteje zahteva poklicna in strokovna kvalifikacija trgovca. Prodajalec se že med šolanjem uči praktičnih znanj, ki so potrebna za uspešno opravljanje poklica. Ta znanja segajo vse od odpiranja in zapiranja prodajalne, urejanja prostora, strežbe kupcem, do zavijanja blaga, obračuna izkupička in kontrole blaga. Posebna pozornost velja znanju psihologije prodaje in tehnikam vodenja prodajnega razgovora. Teoretična znanja zajemajo trgovinsko računstvo, blagoznanstvo, aranžiranje, psihologijo prodaje, ekologijo, gospodarsko poslovanje, poslovno informatiko, higieno prehrane in živil ter osebno higieno, tuji jezik in splošno izobraževalne predmete.
Psihofizične sposobnosti
Prodajalci morajo dobro razlikovati barve, imeti jasen govor, z lahkoto se morajo izražati. Biti morajo iznajdljivi, saj se je potrebno pri delu s kupci hitro znajti v različnih novih okoliščinah. Imeti morajo smisel za računanje, saj je to pri denarnem poslovanju zelo pomembno. Za nemoteno opravljanje dela je zelo pomembno, da prodajalec točno in hitro prepoznava oblike in predmete, ki jih išče, da s tipanjem ugotovi obliko in kvaliteto blaga, da je njegovo gibanje lahkotno in gibčno, spretne roke pa mu pomagajo pri strežbi blaga.
Interesi
Prodajalci morajo biti taktni pri delu z ljudmi, komunikativni, imeti morajo smisel za lepo. Znati morajo oceniti ljudi glede na njihove značilnosti. Prodajalec mora biti samoiniciativen in se zaradi čim boljše kakovosti svojega dela nenehno izpopolnjevati. Pomembna lastnost prodajalca je poštenost.
Razmere za delo
Prodajalec dela v zaprtem prostoru, kjer je predvsem v poletnem času lahko neprijeten prepih. Ob prevzemu in odpošiljanju blaga dela na prostem. Ker je vedno več prodaje na stojnicah, so ti prodajalci izpostavljeni različnim vremenskim razmerah. Z mrazom se morajo sprijazniti tisti, ki delajo v hladilnicah. Bodoče prodajalce je potrebno opozoriti, da se pri svojem delu kdaj pa kdaj ne bodo mogli izogniti umazaniji, vlagi in neprijetnim vonjavam. Delo poteka pretežno stoje ali med hojo, pri strežbi se pogosto pripogiba. Tu in tam je potiska, vleče in prinaša težja bremena. Prodajalec je največkrat v stiku s tujimi ljudmi-strankami, dela v skupini z drugimi prodajalci in le redko sam. Delo je lahko eno ali dvoizmensko, mogoč je deljen delovni čas, ponekod lahko dela tudi ponoči.
NevarnostDelo lahko poteka na višini predvsem med skladiščenjem blaga. Obstaja možnost opeklin pri ravnanju z nevarnimi snovmi. Poškodbe so možne pri delu s težjimi bremeni. Da se jim prodajalec izogne, mora upoštevati navodila o varnPlemenit. Postaven. Plavolas. Pripravljen, da na čarobnem planetu Eterniji brez prestanka brani dvorec Grayskull in s prijateljčki tre prhke kosti žlehtnemu Skeletorju. To je He-Man, vodja pravičniške grupe Masters of the Universe in junak mladosti številnih današnjih štiridesetletnikov. Mednje sodi Sneti, ki njemu v čast izvleče pisunski meč in med napadi starčevskega kašlja zatuli: “Jaz imam moč!”Kraljevičev krik Izvirna ta zasnova seveda ni, kajti ni težko opaziti, kako so se avtorji med drugim zgledovali po Gospodarju prstanov. Kot je bil Sauron Melkorjev priboč­nik, je Skeletor sluga mogočnega Hordaka. Ta je iz Grayskulla ugrabil Adamovo sestro, nakar jo je podurhal na alternativni svet in pustil Skeletorju, naj špila okrutnega tirana in rihta sprotne posle. In natanko tako kot pri Tolkienu gre za spopad med naravo, človečnostjo ter življenjem na eni strani in tehnologijo, okrutnostjo ter smrtjo na drugi. Le da je vse skupaj preprosto, okrancljano z otroškim humorjem, nekrvavo in zategadelj nemudoma užitno slehernemu fantu od fare v okvirni starosti od šestih do desetih let. Moralka standardno Skozi sto trideset delov preganjanja, tepežkanja, nažiganja in vpitja o posedovanju moči se je izrisal dokaj bogat univerzum, nabito poln čudaških bitij, strašljivih bioloških in mehanskih pošasti, čarobnih artefaktov, skrivnostnih krajev, norih dogodivščin ter šemastih likov. Vse o slednjih ti izda podatek, da se je med negativci znašel Stinkor, ‘zlobni gospodar smrdenj’, ki je bil dihur v človeški obliki in je sov­raž­nike imobiliziral s strašanskim odorjem. Veličast­no! Nikdar nisi vedel, kaj te čaka v naslednji epizodi – napad ancientnega coprnika, padec v brezdanjo globočino, srečanje z vsemirskimi pirati in čebeljimi ljudmi, obisk mitskega Kamnitega mesta … Ja, ustvarjalci so imeli precej proste roke, osebe so se pojavljale in izginevale, skakali smo sem ter tja po časovni premici. A prav ta otročja zmedenost je bila strašansko prikupna in publika je nadvse cenila nebrzdanost ter domišljijo, ki sta se podelali na kohezivnost in kontinuiteto. Nekaj pa je vseeno bilo stalno, in sicer moralno in vzgojno sporočilo na koncu slehernega dela. Ko s potomstvom gledam današnje risanke, ne zaznam pogostega truda v to smer. Na splošno šteje le, da je dogajanje vznemirljivo in poniglavo. V He-Manu pa so krajem dvajsetminutnih epizod zazveneli dob­ronamerni, življenjski nauki. Od konkretnih nasvetov tipa “izkaži spoštovanje poraženemu nasprotniku” in “telovadi, da boš močan”, do bolj naprednih, kot sta “maščevanje rodi maščevanje” in “časa ni moč zavrteti nazaj.” Evo, to odraščajoč fant potrebuje: moško besedo in jasno modrost! Z dotičnim simpatičnim elementom so se Masters ločili od konkurenčnih junaških risarij v slogu Transformerjev in G. I. Joeja, ki so v večji meri ciljale na golo zabavo in so imele bolj skrite oziroma razvodenele nauke.
Prav ta starostna skupina je najbolj uživala v He-Manovem nepretencioznem brcanju Skeletorjeve koš­če­­­­ne riti. Lobanjež si je v dveh sezonah od 1983 do 1985, kolikor je tekla izvirna risanka, izmišljeval raznorazne nefariozne načrte, kako bi zavzel Grayskull. Od čisto prve epizode, v kateri je nad Eternijo priklical zločest komet, prek tiste, v kateri je skušal sp­ro­ži­ti vojno med prebivalci dveh lun, ki krožita okrog planeta, do polastitve kozmične materije, ki bi mu dala neomejeno silo. Tečni kostko se nikakor ni maral vdati, predvsem pa se je marsikomu priljubil zaradi maltretiranja zabitih kameradov, kot sta zverins­ki Beastman in morski Merman. Ob tem mobingu izza groba se je Gargamelov Azrael zazdel kot najbolj crkljan muc na svetu. Megatron? Amater! Celotno linijo pet in pol palcev visokih igračk iz leta 1981 je Sweet zastavil tako, da so lahko vanjo vtaknili domala karkoli. Od vitezov do vsemirskih kri­žark, od magije do tehnologije … Ko so bile igrače narejene, so domislili zgodbo o Grayskullu in jo odjemalcem podali v kratki seriji stripov. Najprej so v štacune dali He-Mana, njegovega zapriseženega sovražnika Skeletorja in še pol ducata temeljnih likov. Kakovostne figure so bile mladeži poželjive zaradi vrtljivih bokov, izmenljivih delov in domišljijskih posebnosti. Stinkorja se je recimo držal nekoliko neprijeten vonj, Kobra Khan je skozi usta šprical vodico, He-Man pa je lahko jezdil bojnega mačka. Barbike za fantke! Car je bil tisti, ki je starše nažical za grad!Junačina za vse čase
Zlata doba Deviške kožice je trajala do leta 1987. V tem časovnem okviru se je risani seriji pridružilo nadaljevanje She-Ra: Princess of Power, ki so ga v podobni vizualni tehniki ustvarili zato, da bi v kupovanje figuric privlekli deklice. Pod žarometi se je znašla Adamova ugrabljena sestra Adora, voditeljica partizanskega upora proti Hordaku in njegovim pridaničem na sličnem svetu Etheriji. Dečva, ki z bujno frizuro in visokimi ličnicami nalašč spomni na prav tako Mattelovo barbiko, z lipicancem ob boku brani Kristalno palačo. Poseduje enako moč spreminjanja v ultimativno junakinjo kot njen brat, pri čemer krikne “For the honor of Grayskull!” Navzlic kopiranju She-Ra ni bil kratkotrajen odvrtek, saj so v dveh letih našte­pa­li skoraj sto epizod in mastno zaslužili z ducati ig­račk. Sploh ker so Hordaka, Skeletorja in ostale gnide izdali ponovno z izgovorom, da gredo pač z Etherije težit He-Manu na Eternijo. Seveda so nastajali tudi stripi, ki so nadalje razlagali, drobili in podaljševali štorijo, ter videoigre, ki se niso zapisale v anale. Mimogrede, mitologija sčaso­ma predvidi, da He-Man dobi sina. Kako mu je ime? I, kako neki – He-Ro! Višek franšize je prišel leta 1987 z igranim filmom, v katerem je nastopil vroči Dolph Lundgren, toda sprejet dobro bil ni. Mattel pa je precenil priljubljenost Gospodarjev in trgovine preplavil s plastiko, ki je nasiteni odjemalci niso bili pripravljeni kupovati. Promet je zastal in vse v zvezi z Gospodarji je za nekaj let romalo v omare. Toda blagovna znamka noče utoniti v pozabo, saj je bila odtlej deležna več oživitev tako v obliki igrač kot risank (od ZF-variante The New Adventures of He-Man do animejskega reboota iz leta 2002) in stripov, kjer se je He-Man med zasledovanjem Skeletorja na Zemljo spopadel s člani DCjeve Lige pravičnikov. Na letošnjem sandieškem Comic-Conu je publika radostno pozdravila svežo risano epizodo The Curse of the Three Terrors v originalnem rudimentarnem slogu. Šušljanja o dolgometražnem igranem filmu Grayskull: Masters of the Universe pa itak ne pojenjajo; za krmilom naj bi bil režiser McG, ki je sestavil Čarlijeve angelčke. Dvomi v blagajniško uspešnost tovrstnega visokoproračunskega izdelka niso iz trte izviti, toda dejstvo je, da publika, naj bo stara ali mlada, He-Mana terja – in morda celo potrebuje.
He-Man je drugi jaz svetlolasega princa Adama, ki biva v dvorcu Grayskull sredi mitološkega, pravljič­ne­ga sveta Eternia, ‘središča vesolja’. Ko je dežela v nevarnosti, misteriozna sila iz utrdbe šine v dvignjeni ekskaliburski ‘meč moči’ in prijetnega Adama spremeni v Conanu sličnega goloprsega nabildanca, najmogočnejšega bojevnika v univerzumu. Tranformacijo spremljata zapomnljiva glasba in odmevni vzkrik “I have the power!”, ki po mojem še dandanes najhudeje zveni v srbohrvaščini – “Ja imam moooo}!” Hkrati z njim pretvorbo doživi tiger Cringer (Bojaz­ljivko), ki med silnim prasketanjem in bleščanjem prejme bojni oklep in korajžo. Skupaj s soldatom Man-at-Armsom, stražarko Teelo, coprnico Sorceress in hecnim čudežnim bitjecem Orkom se He-Man spopada z lobanjefrisnim Skeletorjem, utelešenjem čistega zla. Skeletor z nagnusnimi pomagači, kot je čarodejka Evil-Lyn, vlada Kačji gori in od tam sproža napade na Grayskull, da bi se polastil njegove moči in zavladal vesolju, muahaha. Njegova moč sta predvsem strah in napredna tehnologija, s katero se loteva srednjeveško zaostalih, a srčnih branilcev.
Ganljivo je brati komentarje ob YouTubovem posnetku slovenskega uvoda v risanko Gospodarji vesolja, ki jo je RTV Ljubljana premierno zavrtela leta 1990 v okviru Živ-žava. “Hvala za posnetek, kar solzo sem dobil ob ogledu.” “Kok zakon, kr kocine grejo pokonc.” “Legendarna risanka našega cajta.” “Še vedno dobim mravljince, ko to gledam, star pa sem osemindvajset let.” Močna čustva so to, a razumljiva v dobi, ko mora biti vse, celo risanke, subverzivno, nasikano, meta­fo­rično, čudaško ter negativno. He-Man and the Masters of the Universe je izrecno nasprotje zoprnim bizarnostim, ki jih dandanes vrtijo komercialni otroški kanali. Sicer vsebuje mečevanje, streljanje in pregone, vendar domišljijo podžiga s pravičniško vznemirljivostjo ter staromodnim, testosteronskim junaštvom. Njegova sporočila pa so vzgojna, pozitivna in lahko razumljiva.

da ne mečkajo in tratijo mojega življenja/časa. Zadnje čase, ne vem, ali imajo veliko novih, so se tudi v HF pokvarili s to hitrostjo..ko čakam na traku pojem že celo sirovo štručko. Time is money..če moraš po nakupu leteti po otroke pa ta “neizgubljen” čas še posebej ceniš. Ravno tako za hiter nakup na poti..tj da ne porabiš 20min svojega življenja za en burek npr.[/quote]

Glede na to, da se moraš basati s sirovimi štručkami že v štacuni, bi bilo treba razmisliti v smeri kakšnega katetra za scanje ali vsaj plenici. Saj veš, time is money.

da ne mečkajo in tratijo mojega življenja/časa. Zadnje čase, ne vem, ali imajo veliko novih, so se tudi v HF pokvarili s to hitrostjo..ko čakam na traku pojem že celo sirovo štručko. Time is money..če moraš po nakupu leteti po otroke pa ta “neizgubljen” čas še posebej ceniš. Ravno tako za hiter nakup na poti..tj da ne porabiš 20min svojega življenja za en burek npr.[/quote]

Glede na to, da se moraš basati s sirovimi štručkami že v štacuni, bi bilo treba razmisliti v smeri kakšnega katetra za scanje ali vsaj plenici. Saj veš, time is money.[/quote]

Tale izjava pa je zmagovalna danes 🙂

očitno predolgo za branje … napiši 3 stavke

A se ti hecaš?
A misliš, da bo res kdo tole prebral ?
Tu mač!

Se podpišem, … noro zmešani folk po trgovinah, hitijo pa sami ne znajo kam...[/quote]

Se strinjam – s tem, da te odrivajo, rinejo v tvojo tazadnjo nesramno vozičke ali košare, se komolčajo preko vrst, ipd.

Jaz si za nakup živil vzamam čas – mi to predstavlja užitek, iskreno napisano. Me pa znervira ja, če moram slalomirat med takimi divjaki potem. Mi ni škoda tistega časa “življenja”; ki ga prebijem med policami – preudarno, z nakupovalnm listkom na telefonu 🙂 Pa sestavine tudi preberem na embalažah, velikokrat 🙂

Zame nakupovanje ni nujno zlo, daleč od tega – najraje greva kar z možem skupaj, v miru, s seznamom, pa če traja uro, pa uro.

Če je dan, ko je nabito poln, si ga zorganiziram tako, da imam vsaj pol ure časa za nešvicajoč nakup v trgovini tistega, kar potrebujemo tisti in naslednji dan.

Pa še tole dodajam: tisti, ki tako furjate po trgovinah in enako ste furjasti tudi pred tekočim trakom, ko gor zlagate – tvegajte še 5 sekund svojega življenja in dajte za svojo robo, ki ste dali na trak, ločilnik.Je vljudno, da to naredite, da prodajalka ne bo kasirala vam še tistega, kar je naložil za vami naslednji kupec, za svojo robo pa dal razdelilnik. Pa ni treba nit užalljeni, če vas kdo prosim če daste lahko razdelilnik za svojo robo – se spodobi :)[/quote]

Lej, če ti lahko vsak dan najmanj pol ure zabiješ v trgovini, po možnosti pa še več, daj. Eni imamo pa druge prioritete in uživamo v drugih stvareh. Za nakupit tisti liter mleka, jogurt in kar še paše zraven, sem rada čim hitreje zunaj. In tak nakup v Hoferju opravim v max 10 minuta (pa ne furjam po trgovini) v Mercatorju pa vsaj še enkrat več, če ne trikrat več. Predvsem zaradi počasnosti blagajničark in vsem pripetijam, ki se zgodijo na blagajni. In preden me pošljete na samopostrežno blagajno, te so samo v velikih centrih, v manjših Mercatorjih jih ni, je treba kar lepo v vrsti počakat.[/quote]
Ene parkrat sem šla v malce oddaljen Hofer (drugače hodim v Mercator) pa moram reči da v M še nisem čakala toliko kot v Hoferju. No, mogoče enkrat na vsake toliko, v H pa vsakič. In ob različnih delih dneva. Prav nervozna postanem že ko vstopam v trgovino pogledujem proti vrsti. Vseeno čw una meče kot nora, ne vem zakaj ne odprejo še ene blagajne.

Ne razumem 🙁

..tak nakup v Hoferju opravim v max 10 minuta (pa ne furjam po trgovini) v Mercatorju pa vsaj še enkrat več, če ne trikrat več…

… Ene parkrat sem šla v malce oddaljen Hofer (drugače hodim v Mercator) pa moram reči da v M še nisem čakala toliko kot v Hoferju. No, mogoče enkrat na vsake toliko, v H pa vsakič. In ob različnih delih dneva….

Kje cakas in kje ne?

Ene parkrat sem šla v malce oddaljen Hofer (drugače hodim v Mercator) pa moram reči da v M še nisem čakala toliko kot v Hoferju. No, mogoče enkrat na vsake toliko, v H pa vsakič. In ob različnih delih dneva. Prav nervozna postanem že ko vstopam v trgovino pogledujem proti vrsti. Vseeno čw una meče kot nora, ne vem zakaj ne odprejo še ene blagajne.[/quote]

če bi dobro brala bi vedela, da ne hodim vsak dan v trgovino 🙂 Kadar grem, pa uživam, mi je nakupoanje v užitek, ne v nujno zlo, tako da se zastonj ajnpindlaš.

Ti napišem, zakaj blagajničarka v Hofru ne odpre še ene blagajne – ker lovi normo skeniranja izdelkov ( vsakič, ko prične delo z blagajno, se prijavi s svojo šifro, na koncu delovnika se ji sešteje, koliko časa je blokirala in koliko izdelkov je uspela poskenirat, mora bit včasih hitrejša od skenirne mašine, ja :)))), očitno je pri sebi že vedela, da ji tisti dan ne gre tako, kot sitsem nemškega diskontarja veleva. In je hotela vse sama podelat.

Šoping na splošno je v Sloveniji zelo stresen šport.
V Hoferju in Lidlu je treba imeti res dobro kondicijo, kot je ena višje omenila, da izpolniš NJIHOVO normo in jim vse pravočasno zmečeš na trak in potem v voziček, kartico pa imam že kar med zobmi, da je ne bi predolgo vlekla iz denarnice. Sočustvujem s prodajalci, ampak sori, jaz se tega špasa ne grem.

V Mercatorju je obratna zgodba. Tukaj v naši vaški podružnici bi jim kdaj prav privoščila, da jih pride kak manager iz Lidla vzgajat, ker so kamot, naveličane, “zmatrane” že navsezgodaj in odkrito nesramne. Miške drage, bi se pač v življenju še česa naučile, namesto da ste šle po srednji trgovski direkt na šiht in tam šparate možgane od 18. leta do penzije.

V raznih tekstilnih štacunah imajo pa prodajalke “lepo” navado, da se medtem, ko ti računajo, besno pogovarjajo o zneskih, ki jim ne štimajo, o tem, kam bo šla Joži za vikend, pa kdaj ima Marija izmeno. Jaz pa tam stojim kot lolek in čakam, da mi bo milostno izročila račun. Včasih celo rečejo “hvala”. Tudi te bi poslala v tujino na prevzgojo, v kakšno londonsko veleblagovnico, majkomila, bi se imele fajn 🙂

O kelnarjih pa lahko posebno temo odpremo.