Zadnja dva komentarja:
žal je v razvitem svetu imeti otroke luksuz- v tujini (in pri nas v gospodarstvu) se od ženske pričakuje, da če je zaposlena, je v službi. Če so otroci pogosto bolni, morajo mame pač ostati doma.
Imam dva majhna otroka in sva z možem vedno kombinirala dopust/bolniško(max 2 dni). Sem pač porabila skoraj pol dopusta za nego-to seveda enemu v JU ne bo padlo na pamet, saj imamo vendar bolniško. Ampak, če delaš v privat sektorju, se kmalu obrišeš pod nosom za službo, če boš nonstop na bolniški. In konec koncev razumem sodelavce, da te jamrajo nad tabo.

V soljudi naj se poglobim? Zakaj se pa ona ne poglobi v svoje sodelavce? Jaz sem tudi človek, veš. Prejšnji teden sem dvakrat ostala do sedmih v službi, čeprav imam dva otroka. A mene pa moja otroka ne potrebujeta, misliš? Nadur mi ne bo nihče plačal.

Kdo se danes sploh še odloči za otroke sploh pa v Sloveniji???

Kaj je z vami ljudje?Pljuvate po ljudeh ki imajo otroke,to ste sami taki,ki jih sami ne morete imet ali pa ste preveč egoistični da bi jih imeli.Res ne razumem več kam smo prisli.In kaj potem če je zenska na bolniski,ko je otrok bolan rabi mamo takrat tudi oči ni dobr.Sama sicer probam pokombinirat da sem čim manj na boliniski samo če je otrok resno bolan in to ni samo viroza ostanem doma.In kaj potem tukaj itak pluvate sami taki ki nimate otrok ali pa odgovornost prenasate na tasče in mamice.Da vas ni sram .

Meni se zdi da so tisti egoistični ki kar nove in nove otroke delajo namesto da bi jih posvajali ali pa vsaj vzeli nekaj in pomagali za začasno. Delajo pa samo še nove sužnje.

Oči ni dober? Kaj pa manjka očetu, če se sme vprašati?

Zanimivo, da te skrbi samo za njene otroke, ne pa tudi za otroke mene in mojih sodelavcev, ki ostajamo dlje (vsak vsaj dvakrat na teden celo popoldne), da podelamo njeno delo. Kaj delajo naši otroci, ki nas praktično ne vidijo, te ne zanima?

Njenemu možu pripada dvakrat (za vsakega otroka enkrat) 75 koledarskih dni neplačanega očetovskega dopusta. Naj on izkoristi to in bosta otroka čez zimo doma, da ne bosta zbolevala.

fisher price, ti novodobni fotri se itak skurbajo tam po 30 letu in se jim jebčka za ženo in male otroke. To se samo na zunaj špila srečno družino in ženske se vedno slepijo.

Nekateri ne pljuvamo, razumemo pa tako delodajalce kot tudi sodelavce…. sama sem pred časi “skasirala” 3/4 sodelavkinega dela, kadarkoli je šla v bolniško zaradi otroka, vsak dan sem delala vsaj 10 ur in hodila delat tudi po sobotah, nadur se ni plačevalo (sem sicer lahko koristila, a kdaj, če še minimalnega zakonskega rednega dopusta nisem uspela) – pa je bilo pri privatniku in ne v JS!
Tudi 1/3 njene nosečnosti je bilo take, šele ko je šla v porodniško, sem dobila nekaj pomoči.

Razumem pa tudi starše, da želijo biti ob bolnem otroku in si vseeno mislijo, da mama iz JS bo lažje doma kot pa oče, ki dela v gospodarstvu. In da otrok tako ali tako bolj potrebuje mamo.

Ne vem, kakorkoli obrneš, nekdo je prikrajšan in oškodovan.

A tvoji otroci niso bili nikoli bolni in kaj si takrat naredila?V primerih ko je res huda bolezen imajo vsi otroci najraje mamico in mislim da se bo to strinjala marsikatera z mano.Če pa gre za virozo in da je par dni vročina in nič posebnega pa se strinjam da je oči z njimi.Vsaj tako delam jaz.

Jaz sem kot prvo oddelala obe nosečnosti, čeprav sta bili bolj rizični kot njeni. Ko so bila pa otroka bolna, sva si z možem bolniške delila in sem zato manjkala malo.

Hude bolezni? Ti veš, kaj je huda bolezen? Šmrkav nos in 28 vročine že ne.

Drage moje, ti in tudi druge ste mi pisale, naj zaposlimo vas. Javni zavod je to. Jaz nimam nobenega vpliva na zaposlovanje, pa tudi dvomim, da bodo kaj zaposlovali glede na varčevanje. Zato je še večji problem, da ti, ki so zaposleni, ne delajo.[/quote]

Obup od obupa!!! In celo ponujate se za zaposlitev v kolektiv, kjer žleht babe opravlajo, da je dotična preveč na negi….takim pa prvošm da bi na lastni koži občutle…

Pa kaj je z vami ljudje???

Dejmo zdej tekmovat kira dlje ne bo zanosila, tista šiht dobi….BRUH BRUH BRUH.

Drage moje, ti in tudi druge ste mi pisale, naj zaposlimo vas. Javni zavod je to. Jaz nimam nobenega vpliva na zaposlovanje, pa tudi dvomim, da bodo kaj zaposlovali glede na varčevanje. Zato je še večji problem, da ti, ki so zaposleni, ne delajo.[/quote]

Obup od obupa!!! In celo ponujate se za zaposlitev v kolektiv, kjer žleht babe opravlajo, da je dotična preveč na negi….takim pa prvošm da bi na lastni koži občutle…

Pa kaj je z vami ljudje???

Dejmo zdej tekmovat kira dlje ne bo zanosila, tista šiht dobi….BRUH BRUH BRUH.[/quote]

Jaz pa tebi privoščim, da bi morala do sedmih biti v službi zato, ker tvoje sodelavke ni nikoli v službo.

Ma dajte ženske nehite se prepirati. Tiste,ki ste se odločile da boste imele otroke ste že vedele v kakšen svet ga spravljate in skozi kaj boste šle. Ne pričakujte od družbe in od služb danes da vam bodo šli na roke, danes se vsem sladko jeb* za vas. Njim je važen samo še profit in če ne ustrezate vas takoj foknejo ven. Tako je to život je borba in preživijo ta najbolj zviti in močni. Danes si samo še številka, ki te lahko zamenjajo takoj njih ne briga da imaš ti deco doma in bolane dedke in tetke…

Nekateri ne pljuvamo, razumemo pa tako delodajalce kot tudi sodelavce…. sama sem pred časi “skasirala” 3/4 sodelavkinega dela, kadarkoli je šla v bolniško zaradi otroka, vsak dan sem delala vsaj 10 ur in hodila delat tudi po sobotah, nadur se ni plačevalo (sem sicer lahko koristila, a kdaj, če še minimalnega zakonskega rednega dopusta nisem uspela) – pa je bilo pri privatniku in ne v JS!
Tudi 1/3 njene nosečnosti je bilo take, šele ko je šla v porodniško, sem dobila nekaj pomoči.

Razumem pa tudi starše, da želijo biti ob bolnem otroku in si vseeno mislijo, da mama iz JS bo lažje doma kot pa oče, ki dela v gospodarstvu. In da otrok tako ali tako bolj potrebuje mamo.

Ne vem, kakorkoli obrneš, nekdo je prikrajšan in oškodovan.[/quote]

Zdaj pa res ne vem ali ste tako bebavi ali naivni, da obtozujejo mamice na negi, ker vam vas delodajalec ne placuje nadur za dodatno opravljeno delo oz. ne zagotovi zadosti kadra!???

Mama naj svojo pravico do nege bolnega otroka zamenja za socutje do sodelavk, ker delodajalec ni sposoben prv organizirati delo? Resno?

Delam v gospodarstvu, v podjetju z izjemnimi rezultati , ampak nikoli nisem cula, da bi komu naprej metali njihove pravice oz. koriščenje le teh!

ti fišerprajz ne zastopiš, da moraš problem reševati pri šefu, ne pa pri sodelavki. On je tisti, ki razporeja delo in če ti naloži več dela, ti mora tudi več plačati. Če z denarjem ne razpolaga, pa naj se zmeni s to sodelavko, da bo delala od doma ali prišla popoldne. Saj je bilo zadnjič rečeno, da če si na negi, lahko potem popoldne letaš okoli, kolikor ti paše.

Mokre sanje še za naslednjih 10 let!

Ne morem verjet, da take svinjske besede lahko pridejo izpod prstov ene izobraženke!

V resnici si ena navadna candra!

Ves kaj je zame huda bolezen?Da ima 2 leti star otrok pjučnico in 40 vročine katere ne mores zbit in zato pristanes na infekcijski.V takem primeru rabi otrok mamo.Sem pa rekla da virozice pa lahko da oči mim.Očitno tvoji otroci niso bili ne vem kako bolni da si lahko tako pamenta.Ti ne ves kaj točno ima tvoja sodelavka in tudi ti ni dolzna razlagat in če je zaposlena za nedoločen čas kaj ji pa bos če skrbi za svojega otroka in ni ona kriva da tvoj sef ne zna razporedit dela.

babe, hujše ste kot piranje, šele zdaj vem zakaj je sodelavka raje v našem moškem kolektivu, ki tudi koristimo bolniške, kot pa v ženskem.
Pa ko se pogledate v špegl a se ne zgozite, ko vidite tisto pohlepno faco in zlobne oči? Ko berem ta mon mi je holokavst pravzaprav razumljiv.

Ja, prav razumeš in meni je bilo to logično, ko mi je otrok zboleval, kot da je plačan za to. Samo – jaz sem delala v gospodarstvu in če si plač nismo zaslužli, jih pač nismo dobili -simpl, ko pasulj. S 40 C in pljučnico si že ostal doma, vse drugo, predvsem bolezni otrok, smo pa pregurali v službi, malo skombinirali, mogoče ne vseh 8, ampak 6 ur ali 4 ure, tudi ob sobotah kdaj, če ni šlo drugače. Bolniška je pokrila toliko, da pač nisi delal dopoldan in velikokrat je v celoti nismo niti koristili, samo tiste dni, ko te res ni bilo, po tej plati je bil tudi šef fer. Če si med bolniško naredil vsaj 4 ure, ti je pisal šiht in ne bolčniško.

In kot prvo, sva si bolniške z možem delila 50:50, kot drugo je pa en bil ob otroku dopoldan, ta drug pa popoldan – obratno sva pa delala, bolniška je bila v celoti res samo tisti dan, ko je bil otrok totalka bogi ali smo bili v bolnišnici. Ne samo jaz, vsi v našem podjetju smo delali tako, ker smo bili s. p. in so plače bile, če smo jih zaslužili — sicer smo bili brez! To mnogim v JU manjka – menijo, da plača z neba pade in je neodtujljiva pravica!

Jaz sem kot prvo oddelala obe nosečnosti, čeprav sta bili bolj rizični kot njeni. Ko so bila pa otroka bolna, sva si z možem bolniške delila in sem zato manjkala malo.

Hude bolezni? Ti veš, kaj je huda bolezen? Šmrkav nos in 28 vročine že ne.[/quote]

Če si ti ovca ni nujno, da so vsi.

Iz katerega denarja naj mi to delo plača, če je varčevanje in so mu zelo zmanjšali sredstva? Zakaj pa misliš, da sem jaz pripravljena tudi proti plačilu vsako popoldne biti v službi, da me moja otroka ne bosta nikoli videla? Kaj pa če jaz fizično ne zmorem delati po 11 ur na dan večkrat na teden?

Si napisali tukej da če je mama za nedolčen čas, njej ni treba nič nobenemu razlagati. Te mame ste vse zaščitene kot kočevski medvedi- Se kdaj vprašate kako je mamam, ki niso za nedolčen čas, ki so sp? To vas pa ne briga. Ne mi tukej glumit solidarnost, ker si solidarna samo za nedolčen čas, ker svoje pravice braniš, za oravice drugih te briga čisto nič. Uni drugi so pa samo tlačani, ko en starš dopoldne dela, drugi popoldne da ni nobene bolniške koriščene.

Ja, prav razumeš in meni je bilo to logično, ko mi je otrok zboleval, kot da je plačan za to. Samo – jaz sem delala v gospodarstvu in če si plač nismo zaslužli, jih pač nismo dobili -simpl, ko pasulj. S 40 C in pljučnico si že ostal doma, vse drugo, predvsem bolezni otrok, smo pa pregurali v službi, malo skombinirali, mogoče ne vseh 8, ampak 6 ur ali 4 ure, tudi ob sobotah kdaj, če ni šlo drugače. Bolniška je pokrila toliko, da pač nisi delal dopoldan in velikokrat je v celoti nismo niti koristili, samo tiste dni, ko te res ni bilo, po tej plati je bil tudi šef fer. Če si med bolniško naredil vsaj 4 ure, ti je pisal šiht in ne bolčniško.

In kot prvo, sva si bolniške z možem delila 50:50, kot drugo je pa en bil ob otroku dopoldan, ta drug pa popoldan – obratno sva pa delala, bolniška je bila v celoti res samo tisti dan, ko je bil otrok totalka bogi ali smo bili v bolnišnici. Ne samo jaz, vsi v našem podjetju smo delali tako, ker smo bili s. p. in so plače bile, če smo jih zaslužili — sicer smo bili brez! To mnogim v JU manjka – menijo, da plača z neba pade in je neodtujljiva pravica![/quote]

Haha, noben ti za tako požrtvovalnost ne bo dal medalje! Si pac hlapec, ki he pozna svojih pravic in ji druzinami prioriteta!

Delam v gospodarstvu, kjer imamo sposobno, nepohlepno vodstvo,…se nikoli se sef ni spotikal v bolnisko, nego, studijski dopust,…..prav tako ne moji sodelavci.

Iz katerega denarja naj mi to delo plača, če je varčevanje in so mu zelo zmanjšali sredstva? Zakaj pa misliš, da sem jaz pripravljena tudi proti plačilu vsako popoldne biti v službi, da me moja otroka ne bosta nikoli videla? Kaj pa če jaz fizično ne zmorem delati po 11 ur na dan večkrat na teden?[/quote]

moli se bogu i ocu. pejt do janšeka, pa naj vam da sredstva nazaj. če si v JU je število nadur itak omejeno, šef te ne more prisiliti, da sploh delaš kakšno naduro, če ti je ne more plačati. konec koncev greste lahko vsi na bolniško, kaj bo pa potem? Grem pa staviti, da nisi šefu muksnila niti besedice?
Saj veš, kakšna je zakonodaja in če se nekdo umisli, je lahko na bolniški skoraj kolikor hoče, pa mu nihče nič ne more.