Slovenski moski ste pateticni pusiji, zenske pa mozace
Zakaj misliš, da, so te ženske spraševale kje delaš?
Ker so bile razčetverjene med domom in družino ter službo, izčrpane, nejevoljne, ti pa vsa cvetoča.
Bila si jim ogledalo in niso se mogle videti v njem.
[/quote]
Zdaj vem in razumem, takrat nisem imela te izkušnje. Si misliš da so otroci že dovolj stari, da lahko vsak kaj pomaga, bomo že kako. Ja, seveda lahko, a vsaj pri nas to izgleda popolnoma drugače kot pred 1 letom. Kot pravi
Zakaj misliš, da, so te ženske spraševale kje delaš?
Ker so bile razčetverjene med domom in družino ter službo, izčrpane, nejevoljne, ti pa vsa cvetoča.
Bila si jim ogledalo in niso se mogle videti v njem.
[/quote]
Pa dobro no, same počnete točno to, kar očitate tem ženskam. Zakaj si domišljate, da se vse ženske počutijo dolžne same skrbeti za gospodinjstvo? Zakaj mislite, da so jim postlane postelje in pravilno zložene rjuhe res pomembne? Če so vam, še ne pomeni, da so vsem. Meni npr. dol visi za to. Ravno tako se ne počutim odgovorna za celotno gospodinjstvo. To je stvar vseh članov. Me pa izpopolnjuje tudi moje delo, moja služba. Samo glancanje doma meni ni dovolj. Otroci ne potrebujejo 24 urnega dihanja za vratom, tudi mož ne. Zato za nič na svetu ne zavidam ženski, ki je doma gospodinja. Ki skrbi samo za dom. Ker ja, če nimaš neke res velike familije, kakšne kmetije, to v resnici ni delo za cel dan, niti za osem ur ne. Delo ni fizično naporno, še huje pa je, da ni nobenega mentalnega izziva. Ja, lahko delaš nekaj zase, samo v praksi se izkaže, da je večini dolgčas in da dejansko mentalno otopijo. Depresija je samo naslednja stopnja. Ni to pisanje na pamet, ampak izkušnje sorodnice in parih znank, ki so šle v tujino z možmi in familijo. Tudi številne študije dokazujejo, da je med gospodinjami več depresije. Vseeno pa, meni pač tako življenje ne ustreza, tisti, ki pa, pa naj uživa. Ji ne zavidam, verjetno pa tudi ona ne meni. Pač nimamo veliko skupnega.
Pa dobro no, same počnete točno to, kar očitate tem ženskam. Zakaj si domišljate, da se vse ženske počutijo dolžne same skrbeti za gospodinjstvo? Zakaj mislite, da so jim postlane postelje in pravilno zložene rjuhe res pomembne? Če so vam, še ne pomeni, da so vsem. Meni npr. dol visi za to. Ravno tako se ne počutim odgovorna za celotno gospodinjstvo. To je stvar vseh članov. Me pa izpopolnjuje tudi moje delo, moja služba. Samo glancanje doma meni ni dovolj. Otroci ne potrebujejo 24 urnega dihanja za vratom, tudi mož ne. Zato za nič na svetu ne zavidam ženski, ki je doma gospodinja. Ki skrbi samo za dom. Ker ja, če nimaš neke res velike familije, kakšne kmetije, to v resnici ni delo za cel dan, niti za osem ur ne. Delo ni fizično naporno, še huje pa je, da ni nobenega mentalnega izziva. Ja, lahko delaš nekaj zase, samo v praksi se izkaže, da je večini dolgčas in da dejansko mentalno otopijo. Depresija je samo naslednja stopnja. Ni to pisanje na pamet, ampak izkušnje sorodnice in parih znank, ki so šle v tujino z možmi in familijo. Tudi številne študije dokazujejo, da je med gospodinjami več depresije. Vseeno pa, meni pač tako življenje ne ustreza, tisti, ki pa, pa naj uživa. Ji ne zavidam, verjetno pa tudi ona ne meni. Pač nimamo veliko skupnega.
[/quote]Seveda ji zavidaš, saj se potem niti ne bi obremenjevala z njo.
Meni na kraj pameti ne pade koga spraševat a delaš, kje delaš, kot je to izpostavila Mislim.
To se gredo res plehki ljudje, plehki tudi na umu. Pravzaprav zakaj bi se kdo obremrnjeval zakaj je moja soseda doma. Res ne razumem takih puritank. Moja soseda je doma. Vključena v prostovoljstvo.
Več doprinese družbi kot ti, ki garas za fičnike in misliš, da imaš razvit um.
Ne, ti imaš zakrneli um. Od stresa in pehanja. Niti nimaš svobode.
Seveda ji zavidaš, saj se potem niti ne bi obremenjevala z njo.
Meni na kraj pameti ne pade koga spraševat a delaš, kje delaš, kot je to izpostavila Mislim.
To se gredo res plehki ljudje, plehki tudi na umu. Pravzaprav zakaj bi se kdo obremrnjeval zakaj je moja soseda doma. Res ne razumem takih puritank. Moja soseda je doma. Vključena v prostovoljstvo.
Več doprinese družbi kot ti, ki garas za fičnike in misliš, da imaš razvit um.
Ne, ti imaš zakrneli um. Od stresa in pehanja. Niti nimaš svobode.
[/quote]
Jaz ne sprašujem kar tako nekoga. Navadno takšne same povedo, ker jim nič ne dogaja v življenju in prav iščejo koga za pogovor ali pa za poslušanje.
Tvoje žaljenje pa samo potrjuje mentalno otopelost. No, verjetno pa že prej osnova ni bila ne vem kako obsežna. Pa ne, ne delam za fičnike, prispevam pa zate in tvojo sosedo tudi. Plus za tvoje otroke. Ti pa si na plečih drugih. Ja, res si sinonim svobode in inteligence.
Jaz ne sprašujem kar tako nekoga. Navadno takšne same povedo, ker jim nič ne dogaja v življenju in prav iščejo koga za pogovor ali pa za poslušanje.
Tvoje žaljenje pa samo potrjuje mentalno otopelost. No, verjetno pa že prej osnova ni bila ne vem kako obsežna. Pa ne, ne delam za fičnike, prispevam pa zate in tvojo sosedo tudi. Plus za tvoje otroke. Ti pa si na plečih drugih. Ja, res si sinonim svobode in inteligence.
[/quote]No vidiš kolk si butara.
Zavistna nekomu X.
A zdaj smo kar vsi doma, zdaj si kar vse dala v isti koš 😆😁🤣
Nimaš kaj pri takih kot si ti. Zakrneli um. Navita urca zdej teci po navodilih naprej😆
Tu ne gre za neko strašno intelektualno debato. Gre za preproste zakonitosti, ki narekujejo dinamiko odnosov. Ljudje smo kot vrsta milijone let živeli, ne da bi se bilo treba spraševati o vsemu skupaj.
Kolega je na začetku postavil zanimivo izhodišče. Problem vsiljenega inačenja spolov je dejansko postal resen problem. Sem oče štirih deklet in če ne drugega, bi jim rad prenesel vsaj zavest o tem, da smo si moški in ženske precej različni in da je tako prav. Kot moški jim želim predstaviti, kako moški doživljamo svet in kot oče postaviti ttdne temelje, da bodo znale ozavestiti svojo ženskost.
Če spet zlorabim nekega drugega znanega statistika, želim dekleta naučiti, da nekako 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} izpolnitve, smisla v svojem življenju, početju, znajo zagotoviti sama. Da bodo znale v odnosih krmariti med željo po samostojnosti in željo po predanosti, povezanosti. Predvsem pri slednjem želim posredovati trden temelj, da jim ni potrebno zanikati svoje potrebe po potrebi po pomoči drugega, temveč da jo bodo znale izraziti neposredno (in ne posredno), ter na način, da bodo to znale izraziti tudi moškemu, ki bo vstopil v njihova življenja kot pomembni drugi.
Kot je že v tej temi videti, je to v današnjem svetu precejšen izziv. A kot moški sem nagrajen za obvladovanje izzivov in tako jim bom z lastnim zgledom v odnosu do njihove matere, ki izkazuje to, o čemer tudi tu pišem in kar jim na tak ali drugačen način posredujem pomagal osvojiti omenjene veščine, kar bo botrovalo k njihovemu razvoju v samostojna, čustveno dozorela dekleta, zmožna zdravih odnosov z drugim spolom.
P.S.: Glede instant tvitom podobnih izjav sem mnenja, da včasih pridejo prav, se povečini niso dovolj. Komunikacija je veliko več, kot zgolj podajanje mnenj v 160 znakih.
[/quote]
Zgleda, da ni bilo prvič dovolj jasno zapisano, komentar je bil izbran in citiran na random in ni bil direktno vezan na to temo, ker je vsebina že nič kolikokrat recikliran in dolgočasen click-bait.
No vidiš kolk si butara.
Zavistna nekomu X.
A zdaj smo kar vsi doma, zdaj si kar vse dala v isti koš 😆😁🤣
Nimaš kaj pri takih kot si ti. Zakrneli um. Navita urca zdej teci po navodilih naprej😆
[/quote]
Desivučius na pohodu?
Ja, gospodinjenje je res višek visokospecializiranega dela, hud mentalni izziv in pa 24/7 delo. 😂Samo bedaki verjamejo temu.
Sori, če si doma, pomeni, da nisi za nič drugega (ja, slabšalno), si len (ker nimaš dela niti za en šesturni delovnik) in čez čas nesocializiran.
No vidiš kolk si butara.
Zavistna nekomu X.
A zdaj smo kar vsi doma, zdaj si kar vse dala v isti koš 😆😁🤣
Nimaš kaj pri takih kot si ti. Zakrneli um. Navita urca zdej teci po navodilih naprej😆
[/quote]
Pravzaprav si ti tista zavistna, ko vidiš kako luštno ti je bilo doma. Še bolj pa zavistna tistim, ki živijo tako, kot želijo in ne tako, da drugim ustrežejo. Vidiš, tu si še vedno ista – obremenjena z ustrežljivostjo drugim. Zato ne boš v resnici nikoli zadovoljna s sabo. Škoda.
Pravzaprav si ti tista zavistna, ko vidiš kako luštno ti je bilo doma. Še bolj pa zavistna tistim, ki živijo tako, kot želijo in ne tako, da drugim ustrežejo. Vidiš, tu si še vedno ista – obremenjena z ustrežljivostjo drugim. Zato ne boš v resnici nikoli zadovoljna s sabo. Škoda.
[/quote]Piši pravljico za lahko noč še naprej. 😆Ker si vse pomešal-a sem prepričana da so vmes substance za spanec. 😁Škoda. Lahko bi ubrala drugo pot. Bolj zdravo za telo in um..
Nimaš kaj pri takih,kot si ti, ko ti je bolezen načela razum.
Razmišljam, kako bi ta debata zgledala, če bi več sodelujočih izhajalo iz zavedanja, da s(-m-)o vredni (ljubezni) in da se drugemu ni potrebno spremeniti, da bi to občutili… Verjetno bi drugega potem dojemali na podoben način in bi tudi v nestrinjanju poskusili izpostaviti pozornosti vredne poudarke v mnenjih in stališčih drugega…
Probala eno in drugo. Bolj srečna sem bila, ko sem bila doma z otroki, brez redne službe a si pomagala z občasnimi deli, zaslužkom s hobiji za svoj gušt in da nekaj delam, ko sem bila bolj sproščena in manj utrujena, vedno je dišalo po domačih dobrotah, vrt je bil poln in gredice cvetoče, moški zadovoljen, hiša pospravljena in dišeča, čas sem imela zase, svojo nego in telovadbo, prijateljice, druženje in izlete. Predvsem pa energije za prodajat.
Kaj kdo hoče je stvar posameznika/ce, a moraš poskusiti oboje, da bi še sam lahko vedelbkaj je TEBI in zate najboljše.
[/quote]
Jaz se spomnim ko sta bila otroka majhna (jaz sem že skoz doma, ne hodim v službo) sem lahko samo sanjala o tem, da imam čas za druženje, izlete s prijateljicami in hobije. Pri nas je bilo tako, mož je šel zjutraj v službo,najprej sva imela enega otroka,v vrtec je šel šele zadnje leto pred solo. Skrb za otroka, gospodinjstvo, hrana (jaz sem vse sama doma pripravljala od kašic (za malčke) do namazov za na kruh, vsa kosila, zajtrki sveži in doma skuhani) ko je bil malo starejši učenje,igre itd…potem je prišla še hči.Ponovi vajo. Pri 5 letih sta znala na pamet mojo tel st., moževo tel. st., od babice, gasilce, policijo, rešilec pa se kaj. Ko sta šla v šolo sta oba znala pisat,brat in odštevat,sešteva itd. Potem so na vrsto bolj resno prišli glasba, šport,tuji jeziki,vedno ju je bilo treba kam peljati, skrbeti da redno vadita. Dela je bilo ogromno. Leta sem bila na otroških slikanicah in otroških knjigah.:)) ko gledam nazaj, zdaj bi težje zmogla, takrat sem bila pač mlajša.O energiji za prodajat,tudi o tem sem lahko samo sanjala.
Pa sploh ni bilo minute brezdelja in še manj preprostost uma.. le v redni službi nisem bila 😉 Bogatila sem sebe, svojo dušo in bila boljša žena, mati, hči, prijateljica, oseba. Bila sem urejena, vedno nasmejana, nikoli zdolgočasena. Čas sem imela za knjige in izpopolnjevanje, delavnice, kongrese,… moje življenje je bilo bogato s pozitivnimi izkušnjami.
Redna zaposlitev je precenjena. Ima Darwin kar prav…
[/quote]
Ne verjamem, verjamem edino da ti ni bilo dolgčas, tudi meni ni bilo ker nisem imela casa dihat od dveh otrok in moža, ki je tud zahteval svoj čas. :))
Gledališče – večinoma otroško, obisk muzejev spet kot varuška. Delavnice-ja otroške, kongres je bil pa to da sem jaz kuhala, otrok je pa za mizo sedel in risal zelenjavo in sadje, jo opisal in mi razlagal kje raste, v kateri državi in na katerem kontinentu je ta država, torej sva imela geografijo :))
Močno dvomim da je to kar ti razlagaš možno.
Ne verjamem, verjamem edino da ti ni bilo dolgčas, tudi meni ni bilo ker nisem imela casa dihat od dveh otrok in moža, ki je tud zahteval svoj čas. :))
Gledališče – večinoma otroško, obisk muzejev spet kot varuška. Delavnice-ja otroške, kongres je bil pa to da sem jaz kuhala, otrok je pa za mizo sedel in risal zelenjavo in sadje, jo opisal in mi razlagal kje raste, v kateri državi in na katerem kontinentu je ta država, torej sva imela geografijo :))
Močno dvomim da je to kar ti razlagaš možno.
[/quote]
Ni bistveno ali mi verjameš ali ne, vsak tako kot ve da je prav in kot se lahko zorganizira.
Pa še eno: jaz ne pišem nikoli pod drugim vzdevkom razen tem rdečim Moja Misel. Vse kar se ves čas dogaja – s krajo vzdevka, takšnimi izpadi kot je zgornji, v katerih se ena očitno spotika v objave nekoga drugega misleč, da sem jaz… sporočam da ni tako. Kdo to počne in zakaj pa ni moj problem in se ne mislim več ponavljati, a vi se precukajte med seboj, če želite.
Ni bistveno ali mi verjameš ali ne, vsak tako kot ve da je prav in kot se lahko zorganizira.
Pa še eno: jaz ne pišem nikoli pod drugim vzdevkom razen tem rdečim Moja Misel. Vse kar se ves čas dogaja – s krajo vzdevka, takšnimi izpadi kot je zgornji, v katerih se ena očitno spotika v objave nekoga drugega misleč, da sem jaz… sporočam da ni tako. Kdo to počne in zakaj pa ni moj problem in se ne mislim več ponavljati, a vi se precukajte med seboj, če želite.
[/quote]
No glede na to da sem celo življenje doma, vem kaj pomeni biti mama in gospodinja. Dokler so otroci majhni smo na zadnjem in ne samo stranskem tiru, če hočemo da so otroci vzgojeni in da kaj znajo. Da ima premalo ur da bi zmogle vse perfektno. Nemogoče.
No glede na to da sem celo življenje doma, vem kaj pomeni biti mama in gospodinja. Dokler so otroci majhni smo na zadnjem in ne samo stranskem tiru, če hočemo da so otroci vzgojeni in da kaj znajo. Da ima premalo ur da bi zmogle vse perfektno. Nemogoče.
[/quote]
To pa samo zato, ker nisi supertruper namišljena gospodinjčica moja misel, dec po domače. 😂🤣
No glede na to da sem celo življenje doma, vem kaj pomeni biti mama in gospodinja. Dokler so otroci majhni smo na zadnjem in ne samo stranskem tiru, če hočemo da so otroci vzgojeni in da kaj znajo. Da ima premalo ur da bi zmogle vse perfektno. Nemogoče.
[/quote]
Oho, no končno priznaš, da zato lahko cele dneve klofaš po monu, ker si pač gospodinja. In da je res tako, kot so ti že govorili, da tvoj mož služi in si zato lahko privoščiš svoje torbice in jaknice za jurja. Od kod pa ti tisti “tvoj keš”, o katerem govoriš, da kao ti ni treba moža spraševat za keš, ker imaš svoj denar in ga lahko porabiš. Pa tudi o tem si pisala, kako ti mularijo vsak dan čuvajo starši ali tašča. Jah, si pač gospa, ki si lahko privošči klofat po monu cele dneve, o tem, kako si zgarana pa raje niti ne začni.:))) Saj si ves čas tu.
Hvala za tvoj odgovor. Si bom dovolil izpostaviti to misel kot eno najbolj prijetnih v zadnjem času na tem forumu. Hvala!
[/quote]
Seveda si boš.:)) Ko je ena od 60tih potrdila tvojo mantro o nujnosti sprostitve stresa in skrbi za otroke in moža, si takoj zapopadel. Vsem tistim ženskam, ki so pisale, da one ne čutijo tako in da nimaš prav, si pa odgovarjal z negativnim prizvokom, jim govoril, da ne razumejo ničesar, jih napadal… Ker so dvomile o tvoji teoriji. Dokaz torej, da hočeš samo potrditev svojih hipotez in da ti dol maha za resnico. Nič drugega ti ni pomembno, kot samo to, da se narod strinja s teboj. No, okej ena od 60 se strinja. Kaj to pove o tvoji teoriji, te očitno ne briga. Ne trudi se odgovarjat, me ne zanima….
Oho, no končno priznaš, da zato lahko cele dneve klofaš po monu, ker si pač gospodinja. In da je res tako, kot so ti že govorili, da tvoj mož služi in si zato lahko privoščiš svoje torbice in jaknice za jurja. Od kod pa ti tisti “tvoj keš”, o katerem govoriš, da kao ti ni treba moža spraševat za keš, ker imaš svoj denar in ga lahko porabiš. Pa tudi o tem si pisala, kako ti mularijo vsak dan čuvajo starši ali tašča. Jah, si pač gospa, ki si lahko privošči klofat po monu cele dneve, o tem, kako si zgarana pa raje niti ne začni.:))) Saj si ves čas tu.
[/quote]
Tega da mi starši čuvajo otroka nisem mogla pisat. Zakaj.? Moja starša živita v tujini že 20 let, če hočemo k njima moramo na avion. Tako da si ne izmišljuj. Zdaj ko sta otroka velika se pa kar sama čuvata. 🙂
Od kje mi denar za torbice in jakne te pa ne briga, ukradla nisem niti centa in to je važno.
Midva imava tri otroke in ti povem, da je možno. Seveda pa terja organizacijo časa in kako napako na začetku. S tem, da midva dejansko nimava stric, tet, babic,… Torej je povsem preprosto “v lastni režiji” oddelati vse našteto, če seveda oba partnerja medsebojno sodelujeta (v smislu, da oba upoštevata tudi časovne potrebe drugega).