No to pa ni več njuna težava, ampak tastova. Če tast hoče kaj od njiju, bo tudi on moral sprejeti pogoje, ki jih bo želel sin, da mu ne bi ušel v tujo firmo (ciničen nasmeh).
To sploh ni njuna težava, njuna težava je, da sta odvisna od drugih in imata zato zvezane roke. Kaj hoče tast je pa tastova težava, ki naj jo rešuje on in nima nobene povezave s tem.[/quote]

Ja, če družinske odnose vidiš kot igro “kdo bo koga”. V normalnih družinah pa drugače rešujemo zadeve in si med seboj ne vežemo rok.

Dobro napisano.

No, jaz sem ob ponovnem branju celotnega posta še bolj prepričana, da je bila moja odločitev v preteklosti pravilna: raje na svojem v mišji luknji, kot na tujem v palači. In sem zadovoljna s sabo, ker sem kljub precej težkemu značaju tašče ohranila primeren in spoštljiv odnos do nje.

Avtorica, tebi pa želim, da se stvari čim bolje uredijo. In upam, da se zavedaš, da se s pismom ne bodo. Vsaj iskren pogovor jim nameni – toliko so pa menda ja vredni?

No to pa ni več njuna težava, ampak tastova. Če tast hoče kaj od njiju, bo tudi on moral sprejeti pogoje, ki jih bo želel sin, da mu ne bi ušel v tujo firmo (ciničen nasmeh).
To sploh ni njuna težava, njuna težava je, da sta odvisna od drugih in imata zato zvezane roke. Kaj hoče tast je pa tastova težava, ki naj jo rešuje on in nima nobene povezave s tem.[/quote]

Ja, če družinske odnose vidiš kot igro “kdo bo koga”. V normalnih družinah pa drugače rešujemo zadeve in si med seboj ne vežemo rok.[/quote]

Ja kaj naj rečem? Potem se pa prenašajte, podrejajte in nehajte javkat, ker je že tako prav da en drugemu narekujete, kako bo živel. Ko se pa “zalomi”, kot se je avtorici, pa v jok pa na mon.
Ej, ne. Ne javkaj, saj je tako, kot je že prav.

Dobro napisano.

No, jaz sem ob ponovnem branju celotnega posta še bolj prepričana, da je bila moja odločitev v preteklosti pravilna: raje na svojem v mišji luknji, kot na tujem v palači. In sem zadovoljna s sabo, ker sem kljub precej težkemu značaju tašče ohranila primeren in spoštljiv odnos do nje.

Avtorica, tebi pa želim, da se stvari čim bolje uredijo. In upam, da se zavedaš, da se s pismom ne bodo. Vsaj iskren pogovor jim nameni – toliko so pa menda ja vredni?[/quote]

Če si prebrala vso temo, si lahko razbrala, zakaj se je odločila za pismo.

Žalostna, upam, da bosta z možem kaj dosegla. Meni se takšni pritiski zdijo nevzdržni. Je pa res, da imajo tudi tisti, ki te niso ravno božali po dlaki, deloma prav. Ampak tisto moraš sama pri sebi razčistit.

Zelo dobro napisano. Žal ne bo padlo na plodna tla, ker je avtorica še vsa zelena, polna same sebe in sploh ne vidi, kaj dela. Žal.

Vsi tvoji odgovori pa so super.

Tako preprosto je. Vzemi svoje dete in svojo copato in pojdite k tvojim. Najdita si službe, ne sedi doma in ne razmišljaj temveč služi in delaj,” kurbirju” pa pusti njegovo lastnino, kar je ustvaril in kar je dedoval. Ti boš dedovala po svojih dobrih pametnih starših, zato ne koristi tega kar ni tvoje.
Kolikor razberem je ves problem v tebi in v tem ker ne veš kaj bi sploh rada. Da je tast ustvaril firmo je moral biti priden, odgovoren in iz te firme črpata vidva. Prepričana sem, da tvoj mož nima minimalca,.

Menka, to ni to, kar avtorica želi slišati…. sklepam pa, da je še mlada. Določene stvari v zrelejših letih verjetno gledaš z drugimi očmi.

Jah, to pa ne. Saj je vlaaaaaaaaaaaaaaaaaaaagala v stanovanje. Kaj nisi prebrala, da je prepleskala in še nekaj. Ej, bogi taki starši, ki dobijo tako nehvaležno snaho v hišo.

Ja, preselita naj se, njen mačo naj najde službo na trgu in bosta potem jamrala. Pa ne za žabjo volno, ampak bosta imela resne problem. Čisto eksistenčne.

Precej vas je revežev tukaj, vidim, smilite se mi, ampak to ni moj problem, vsak mora rešiti svojega.
Po teh dodatnih postih sem še bolj prepričana v svoj prav, da vas je ena sama tipična slovenska faušija. Sicer pa je cela država takšna – vlada nas ima za norce, nam krade in se nam ruga, vi revčki jih pa še naprej volite in se jim klanjate. Celo take sem zasledila na tem forumu, ki tolčejo po ljudeh, ki na črno delajo – v naši državi, takšni kot je! No, takšne ovčke uboge brez dostojanstva tukaj odgovarjate.. se mi je zdelo, da pišem na napačen forum. Ah ja…lepe praznike in naj vam novo leto prinese kaj dobrega, da se vam malo razblini grenkoba in zavist.

Aja, stara pa sem 30, če koga zanima (da ne boste ugibali). Menda dovolj, da si lahko “privoščim” dostojanstvo in vzajemno spoštovanje od soljudi, ki od mene nekaj pričakujejo. 🙂

Jah, to pa ne. Saj je vlaaaaaaaaaaaaaaaaaaaagala v stanovanje. Kaj nisi prebrala, da je prepleskala in še nekaj. Ej, bogi taki starši, ki dobijo tako nehvaležno snaho v hišo.

Ja, preselita naj se, njen mačo naj najde službo na trgu in bosta potem jamrala. Pa ne za žabjo volno, ampak bosta imela resne problem. Čisto eksistenčne.[/quote]

Jap, in še NEKAJ: več kot 7000 € sem vložila SVOJEGA denarja (prodala avto). Glede na to, da stane najemnina za takšno stanovanje v našem kraju cca. 200 €, sva si plačala že za 3 leta najemnine, torej točno toliko, koliko časa živiva skupaj v tem stanovanju. In še vlagava, sproti, kolikor lahko in koliko je potrebno. Se pravi, če spakiram in grem ter pustim vse v stanovanju, sem si dobesedno plačala najemnino! Tast bo namreč v primeru prodaje stanovanja dobil zanj cca. 10.000 € več kot če bi prodajal stanovanje v stanju, kot je bilo, ko sva se midva vselila (bilo je vse staro cca. 50 let, pohištvo je bilo preperelo, razpadajoče, nobenih estrihov, izolacij, ničesar). PLUS plačujeva položnico v stanovanjski sklad (70 €), iz česar se odplačuje nova fasada (blok), kar pomeni, da sva odplačala že lep del sorazmernega dela nove fasade in izolacij. V glavnem, kar se mene tiče, v tem stanovanju ne živim zastonj!!!!!!!
Na koncu bova pa morala še davek plačevati, pa sploh nič ni najinega… JUHU, res mam srečo, vse mam čist “zastonj” ja, res… :/

Taka reakcija, kot si jo zapisala, pomeni lahko le, da si zaznala v naših besedah zrno resnice; drugače se ne bi tako ogorčeno branila….

A tebi je res normalni, da tretirajo tastari avtorico in njeno druzino s takim nespostovanjem, samo zato ker njen moz s svojo druzino zivi v njihovem stanovanju in dela v druzinski firmi? A je res potrebno cisto vso s.ranje pozirat samo zato? Trpet ponizevanja in si unicevat zivce? A nima avtorica in njena familija pravice postavit mej in od njih ne odstopati? Vas res ne razumem nekaterih…

Se bojim, da je preveč neumna, da bi razumela, kaj njena reakcija pomeni. Saj veš, ona je iz boljše družine. Ne vem sicer, zakaj ji potem ni njena družina zrihtala stanovanja in zakaj njena družina ni našla službe zanjo in za njega. Njegova je namreč to naredila. Ampak, njena družina je boljša.

Ne, sem pa jezna, ker ste nepismeni. Lepo sem napisala, da nismo LE prepleskali, ampak sva stanovanje POPOLNOMA ADAPTIRALA. Kdorkoli pride na obisk in vidi, koliko smo naredili, sploh ne more verjeti, ker prej je bilo to vse staro 50+ let, zdaj pa je lepo, čisto in novo. Pa ne le za svoje udobje, tudi v znak spoštovanja, da se vidi, da v zahvalo, da lahko notri živiva, za stanovanje lepo in zgledno skrbiva. Nihče mi ne bo mogel očitati, da sem za sabo pustila “štalo”, kvečjemu sem iz “štale” naredila “palačo”. Malo pretiravam na svoj mlin, tako kot vi na svojega, ko mi hočete prikazati, kako mam vse zastonj, pa še kao hvaležna nisem.. res se mi smilite, kako ste vsem okoli sebe fauš!

Se bojim, da je preveč neumna, da bi razumela, kaj njena reakcija pomeni. Saj veš, ona je iz boljše družine. Ne vem sicer, zakaj ji potem ni njena družina zrihtala stanovanja in zakaj njena družina ni našla službe zanjo in za njega. Njegova je namreč to naredila. Ampak, njena družina je boljša.[/quote]

Moja družina nam tam težko pomaga, ker smo (kot že omenjeno) 250 km narazen. Tja sem se preselila, ker ima mož tam službo, ker dela v fotrovi firmi, kjer mu pomaga, da firma laufa naprej, med tem ko moj tast dela samo še 4-5 ur na dan, s svojo plačo pa preživlja sebe, svojo ženo in še hčerko, ko je le-ta več brez dela kot v službi. Nisem se hotela spuščati v te vode, ker ni moja stvar, ampak ste izzvali in evo, vam napišem!

A dovoliš samo še eno dobronamerno vprašanje – pa prosim, da se ne razburiš, ker samo debatiramo in ti nihče nič noče: zakaj???? Zakaj vztrajaš v tej situaciji, ki te zastruplja? Saj je iz aviona razvidno, da si do konca nesrečna in kar bruha iz tebe ima precej več ozadja, kot to, kar si napisala v začetku. Se zavedaš, da s tlačenjem vsega tega v sebi delaš sebi in svojim medvedjo uslugo in da lahko zboliš? Se zavedaš, da ves trud in pisma in nevemkajševse ne bo pomagalo – ker se ti v osnovi ne počutiš dobro v interakciji s temi ljudmi?

Vem, kaj si pisala v prejšnjih odgovorih, vem za vlaganja in prepletenost odnosov in odvisnost – ampak ali se ti res ne zdi, da bi bili srečnejši nekje na večji distanci, mož v drugi službi, pa čeprav v najemu?

Vem, da je to bolj udobno, kjub vsemu – ampak lahko te stane zakona in družine….

Pa tole res ni napad nate, je samo moje razmišljanje.

Moj podpis!
Moram še napisati,da sem bila osupla,ko sem prebrala tisti post o pisanju pisma ….
Ojoj…
Očitno se gre za to ,kdo bo zmagal.
Ta kratko bo potegnil mož.
Pri vas bo pa še fino pokalo.Dokler ne boste totalno skregani.
Po želji.

A ce se odselijo, lahko pa starse skenslajo in jim ni treba imet vec stikov z njimi?

Pred dobrim letom dni si ženski s podobno težavo odgovorila takole:

22.11.12 15:50
Si sploh ne znam predstavljat… in vprašanje, kaj ti splohj dojemaš pod “komandiranje”? Predsodek, da je to zato, ker si zadnja prišla v familijo, je samo nekaj, kar obstaja v tvoji glavi. Prva, zadnja, starejša, mlajša… to ni nobeno merilo in nima veze z ničemer. Komandiramo odrasli otroke, ker so pač otroci in rabijo komando, da jih nekdo usmerja, ko še ne vedo čisto točno, kaj je prav in kaj ni. Da bi odrasli komandirali odrasle, je pa smešno in popolnoma nepredstavljivo, razen, če ti je nekdo na del. mestu šef in te zato kdaj malo pokomandira, da veš, kaj je tvoje delo. Mene kot odraslo osebo niti lastni starši ne komandirajo, mi kvečjemu svetujejo in se z mano pogovarjajo, delijo z mano svoje mnenje… pač kot odrasli ljudje.

Je pa možno, da ta familija niso ravno najbolj brihtni ljudje in delujejo precej primitivno, da si dovolijo takega odnosa. Vendar si tukaj spet ti tista, ki to dopušča. Če na zunaj deluješ kot neka popolnoma nesamozavestna “tumpika”, ki ne zna štet do pet, potem pa si mislim, da imajo morda občutek, da rabiš en kup nasvetov in usmerjanja. Ene samozavestne odrasle ženske, ki živi s partnerjem na svojem, ne bo nihče šel kar tako komandirati. Če imaš kaj svojega jaza, takim ljudem daš takoj vedeti, da ti je vse jasno in da ne rabiš nobenih “nasvetov” za življenje.

A tebi je res normalni, da tretirajo tastari avtorico in njeno druzino s takim nespostovanjem, samo zato ker njen moz s svojo druzino zivi v njihovem stanovanju in dela v druzinski firmi? A je res potrebno cisto vso s.ranje pozirat samo zato? Trpet ponizevanja in si unicevat zivce? A nima avtorica in njena familija pravice postavit mej in od njih ne odstopati? Vas res ne razumem nekaterih…

A ti to verjameš? z odgovori samo dokazuje tisto kar sem trdil prej. Mož te bo pa zelo hitro načevljal ker ne bo dolgo gledal tega katastrofalnega odnosa do staršev. Če ti njiju ne spoštuješ, ne moreš pričakovat da bodo oni tebe. Verjamem da niso idealni, ampak kljub temu to ni povod za te grde besed. Mož pa se mora odločiti med primarno družino ki ga je vzgojila in ženo ki ima popolno kontrolo nad njegovim življenjem.

Še to me zanima, žalostna, te bodo zaposlili v očetovi firmi ali bodo dali prednost hčerki oziroma moževi sestri, se pravi tvoji svakinji?

Sem ženska in se moram strinjat z mnenjem Pume. Spoštovanje moževe družine in njegovo spoštovanje moje družine je zelo pomemben steber zakona. Sem bila na podobnem kot avtorica. Tudi midva sva doživljala podobne pritiske pa si nisem drznila niti besede rečt čez njegove starše. Pa je nekje po 3 mesecih mož zvečer rekel, lej bom vzel kredit pa bova šla na svoje, ker tega ne morem več prenašat. To je lepo doma razložil pa sva šla ne. Službo je sicer obdržal ker je kljub temu bil spoštljiv do staršev, šla sva pa stran in na svoje. Pa imava mir. Naj ob tem dodam do moji lastni starši niso nikoli sprejeli mojega moža. Vedno je bil v nečem slab. Pa po 10 tih letih zakona ne slišim žal besede od njega na račun mojih staršev. Pa mu ne bi zamerila ker si ni zaslužil takega odnosa. Midva sva na svojem, imava majhno je pa najino. Družinske zdrahe naju ne obremenjujejo ker živiva svoje življenje. Sicer stiskava in štukava na vseh koncih in krajih pa vendar sva zadovoljna. Mogoče sem zaradi tega hlapec in brez hrbtenice ampak menim da se starše neglede na vse spoštuje. Vsak dela v življenju napake in vsak dela tako kot se zdi njemu najbolj prav. Avtorica ti se pa vprašej o odnosu do njegove družine, predvsem pa o lastni morali. Mene bi bilo na tvojem mestu pošteno sram. Tvoja družina ni nič slabša ali boljši od moževe. Ne morem verjet da tvoj mož sploh to dovoli, res ne morem verjet. Kaj bo čez 10 let si niti ne mislim predstaljati. Jamrala boš ker se noben ne spomni na tvoje otroke.

Zelo dobro si napisala,čestitam !
Pridružujem se tvojemu mnenju !

Hvala ti za tale zapis. Priznam, da sem dobila solzne oči. Eni znate biti res zreli in modri. Priznam, da jaz žal nisem med tistimi. Zelo rada kakšno pošinfam čez moževo sestro. Pa ni prav, pa me kar neka njofra prime. Trudim se biti boljša, pa mi ne rata vedno.

Vsaka čast tistim, ki to zmorete. Moj mož je tak. Nič ne reče čez moje. Nikoli. Pa niso nikakršni angelčki. Žal mi je, da jaz ne znam biti toliko modra.

Evo, se bom učila od boljših. Mogoče mi enkrat do stotega leta rata.

Še enkrat, hvala ti za čudovit zapis.

hahaha sej nemorem vrjet da je sebe tle opisala not, nesamozavestna, brez svojega jaz-a. ne,ona misli da ga ima pa hoce to dokazat ljudem pa je ne jemljejo resno ker vejo da se le dela.:)

Je res da so eni starsi nemogoci, vendar ce je res tako hudo gres na svoje za vsaaako ceno, pa naj se vozi na siht vsak dan 😉 kako pa drugi to delajo? ocitno ze ni zako hudo smo mi pravli.