In kje v življenju ste vsi ostali dobili v glavo kako zrno resnice, zaradi katerega ste tako našpičeni, da ste vsi skočili čez avtorico? Ali je tudi ona koga zbodla in se je prepoznal v njenih besedah?

Ne podpiram tega da vse požreš kar ti nekdo izreče. Ampak včasih je kaj potrebno storiti z razmislekom in stopiti par korakov nazaj da jih lahko stopiš še več naprej. Spoštovanje staršev pa je bistveno povsod. Ker tako ne morejo vplivati na tvoje življenje. Če jih ne spoštuješ te vse zmoti in posledično se za vsako stvar obremenjuješ. Z možem se veliko pogovarjava tudi o družinah. Pa oba veva kako zadeve stojijo. Pa sem ga vprašala zakaj nikoli ne reče nič čez moje starše pa mi je odgovoril:” verjamem da ti želijo zgolj in samo dobro, tako da ne vidim razloga da bi jih kritiziral”.

tole bitje bo še težko piskalo v življenju…jo bo kar fejst tepla njena ”pamet”…

Dovolim inče me nekdo ne žali ter mi ne pripisuje lastnosti, ki jih nima, ni problema. Si pa me dobro opisala… trenutno sem res nesrečna in iz mene dobesedno bruha jeza!!!!!!!!! Kot vidiš, pa delam na tem, da situacijo izboljšam. Navsezadnje ne traja to “nevemkoliko” let, ampak “komaj” eno leto, odkar imava otroka. Prej je bilo ok, nič narobe. Res da je tast bil od vedno “kisel”, ampak me ni ganilo, itak je skoz na koga jezen. Ko smo prenavljali stanovanje, sva ga v grobem upoštevala, ker smo pregradili en prostor, ampak ko sva kupovala jedilno mizo, sva pač kupila po svojih merah glede na najine potrebe. Pa je bil stari kljub vsemu “kisel”, ker nisva kupila točno take, kot je on predlagal (neke vrste pisalno mizo, za katero niti dva ne bi mogla normalno sedeti, kaj šele trije, štirje..pač nima filinga za opremljanje). Te jedilne mize ni prebolel še dolgo časa!!! VEndar se takrat nisem jezila, ker sva midva ravnala po svoje in sva ga preslišala. Odkar imamo otroka, pa je vse to potencirano do meje, ko postaja nevzdržno. Ko sem možu povedala, da mi je vedno bolj nelagodno živeti v tem stanovanju, med tem, ko mi nekdo vedno znova to po ovinkih meče pod noge, je rekel, da ne bo bežal stran, ampak da bova poskusila rešiti. Ker če “pobegnemo” na svoje brez razlage, nismo naredili nič, razen da bomo še bolj na distanci, vedeli pa ne bodo zakaj. Napisala bova pismo, da dava iz sebe vse, kar nama roji po glavi, to pa zato, da ga lahko v miru prebereta in prespita, potem se bomo pa pogovorili, če bosta ona dva želela. Pismo ne pomeni, da nista vredna pogovora, ampak dejstvo, da sva se že hotela pogovoriti in povedati, pa se ne da! Mož je očeta že prosil za pogovor, pa se izmaknil, ker točno ve, kaj dela narobe.
Je pa res in tudi sama bi si želela, da nikoli ne bi prišlo do tega, da sem na račun njegovih kadarkoli rekla kaj slabega. Žal je zdaj prepozno in ni mi žal, ker vem, da drugače nisem znala, zmogla. Lahkobi edino molče popokala kufre in šla, ampak s tem bi prizadela napačno osebo!

Taki “pametni” so mojima staršema solili pamet, ko smo mi živeli z našo staro mamo in nam je grenila lajf… no zdaj po 20 letih, ko smo mi stran od nje (v bistvu moja starša), so pa oni prišli na svoj račun!!! Mamina svakinja, ki je bila najbolj pametna, ima zdaj isto sranje s svojo mamo. Ko je enkrat jamrala, kako je hudo, kako jih mati zajebava, ji je moja mama samo lepo odgovorila, da je bil čas, da spozna, kako je to “luštno”.

Tako, da vsi, ki me nočete razumeti in mislite, da je to hec, se raje zamislite… in ne želite si takih stvari!!!!! Namreč, ko bom jaz že zdavnaj imela svoj mir, se boste pa vi ukvarjali s podobnimi osebki, ki vam dobo hoteli narekovati, kako in kaj…

Lepo, da vam tako vzorno uspeva. Treba se je pa vseeno zavedati, da je vsaka situacija popolnoma drugačna, niti dva primera nista identična. Tudi intenziteta problema in dojemanje je povsod drugačno. Če bi jaz bila flegmatik po karakterju, ne bi bilo take težave, bi jih gladko ignorirala in se smejala. Od moža bivši (btw: pustil jo je, ker mu je rekla, da ji je ati odprl oči, kakšen je ipd.) je bil faca in se je tastu rugal v faco, dobesedno. Ampak ko je imel vsega dovolj, je tudi šel stran, trpela je pa ona in mislim, da ga še po 3 letih ni čisto prebolela. Vsi vemo, da je zmanipulirana s strani očeta/mojega tasta, ampak ona še rabi kilometrino, da bo spregledala….

Taki “pametni” so mojima staršema solili pamet, ko smo mi živeli z našo staro mamo in nam je grenila lajf… no zdaj po 20 letih, ko smo mi stran od nje (v bistvu moja starša), so pa oni prišli na svoj račun!!! Mamina svakinja, ki je bila najbolj pametna, ima zdaj isto sranje s svojo mamo. Ko je enkrat jamrala, kako je hudo, kako jih mati zajebava, ji je moja mama samo lepo odgovorila, da je bil čas, da spozna, kako je to “luštno”.

Tako, da vsi, ki me nočete razumeti in mislite, da je to hec, se raje zamislite… in ne želite si takih stvari!!!!! Namreč, ko bom jaz že zdavnaj imela svoj mir, se boste pa vi ukvarjali s podobnimi osebki, ki vam dobo hoteli narekovati, kako in kaj…[/quote]

Stik z resničnostjo moraš vzpostaviti predvsem ti sama.
Poglej, kaj si pred komaj enim letom pisala eni drugi, ki se je počutila tako, kot se ti danes, kakšna vehementnost in samozavest!

Vendar si tukaj spet ti tista, ki to dopušča. Če na zunaj deluješ kot neka popolnoma nesamozavestna “tumpika”, ki ne zna štet do pet, potem pa si mislim, da imajo morda občutek, da rabiš en kup nasvetov in usmerjanja. Ene samozavestne odrasle ženske, ki živi s partnerjem na svojem, ne bo nihče šel kar tako komandirati. Če imaš kaj svojega jaza, takim ljudem daš takoj vedeti, da ti je vse jasno in da ne rabiš nobenih “nasvetov” za življenje.

Taki “pametni” so mojima staršema solili pamet, ko smo mi živeli z našo staro mamo in nam je grenila lajf… no zdaj po 20 letih, ko smo mi stran od nje (v bistvu moja starša), so pa oni prišli na svoj račun!!! Mamina svakinja, ki je bila najbolj pametna, ima zdaj isto sranje s svojo mamo. Ko je enkrat jamrala, kako je hudo, kako jih mati zajebava, ji je moja mama samo lepo odgovorila, da je bil čas, da spozna, kako je to “luštno”.

Tako, da vsi, ki me nočete razumeti in mislite, da je to hec, se raje zamislite… in ne želite si takih stvari!!!!! Namreč, ko bom jaz že zdavnaj imela svoj mir, se boste pa vi ukvarjali s podobnimi osebki, ki vam dobo hoteli narekovati, kako in kaj…[/quote]

Stik z resničnostjo moraš vzpostaviti predvsem ti sama.
Poglej, kaj si pred komaj enim letom pisala eni drugi, ki se je počutila tako, kot se ti danes, kakšna vehementnost in samozavest!

Vendar si tukaj spet ti tista, ki to dopušča. Če na zunaj deluješ kot neka popolnoma nesamozavestna “tumpika”, ki ne zna štet do pet, potem pa si mislim, da imajo morda občutek, da rabiš en kup nasvetov in usmerjanja. Ene samozavestne odrasle ženske, ki živi s partnerjem na svojem, ne bo nihče šel kar tako komandirati. Če imaš kaj svojega jaza, takim ljudem daš takoj vedeti, da ti je vse jasno in da ne rabiš nobenih “nasvetov” za življenje.[/quote]

To ni isto, mešaš hruške in slive. Jaz sem priznala, da živimo v njegovem stanovanju in da je to glavni problem. Če bi mi živeli na svojem oz. plačevali nekje drugje najemnino, bi jih ž zdavnaj sterala čez prag! Tako pa ne morem, ker je njihovo in to s pridom izkoriščajo na vsakem koraku. Za kar bi jih lahko bilo sram, pa jih ni, ker so starokopitni kot bi živeli v starem veku. Tašča mi je nekoč potarnala, kako je njena tašča njo zmerjala in kaj vse je pretrpela. No, zdaj se mora ona na pobudo moža vsako soboto urediti in nasmejana iti v dom k tej tašči na obisk ter se pretvarjati, kot da nikoli nič ni bilo.

Žalostna, najprej si spremeni ime v JEZNA. Ker si jezna na njegove. Bog vedi zakaj. Mogoče jim zameriš, da vama lahko omogočajo lagodno življenje in da moraš biti hvaležna. Mogoče jim zameriš, da so bolj bogati, kot tvoji. Ne vem, kaj vse jim zameriš. Ampak bistvo je v tem, da ZAMERIŠ in da si JEZNA. Zakaj je tako, ti veš. In če si malo poštena do sebe (nas itak nisi prepričala), potem najdi in koplji po sebi. In boš odkrila. Če boš seveda hotela.

Zaenkrat si tako “pametna”, kot bi imela 13 let. In verjemi, da se ti bo to maščevalo. In to v tvoji družinici.

Stik z resničnostjo moraš vzpostaviti predvsem ti sama.
Poglej, kaj si pred komaj enim letom pisala eni drugi, ki se je počutila tako, kot se ti danes, kakšna vehementnost in samozavest!

Vendar si tukaj spet ti tista, ki to dopušča. Če na zunaj deluješ kot neka popolnoma nesamozavestna “tumpika”, ki ne zna štet do pet, potem pa si mislim, da imajo morda občutek, da rabiš en kup nasvetov in usmerjanja. Ene samozavestne odrasle ženske, ki živi s partnerjem na svojem, ne bo nihče šel kar tako komandirati. Če imaš kaj svojega jaza, takim ljudem daš takoj vedeti, da ti je vse jasno in da ne rabiš nobenih “nasvetov” za življenje.[/quote]

To ni isto, mešaš hruške in slive. Jaz sem priznala, da živimo v njegovem stanovanju in da je to glavni problem. Če bi mi živeli na svojem oz. plačevali nekje drugje najemnino, bi jih ž zdavnaj sterala čez prag! Tako pa ne morem, ker je njihovo in to s pridom izkoriščajo na vsakem koraku. Za kar bi jih lahko bilo sram, pa jih ni, ker so starokopitni kot bi živeli v starem veku. Tašča mi je nekoč potarnala, kako je njena tašča njo zmerjala in kaj vse je pretrpela. No, zdaj se mora ona na pobudo moža vsako soboto urediti in nasmejana iti v dom k tej tašči na obisk ter se pretvarjati, kot da nikoli nič ni bilo.[/quote]

Ti se kar tolaži, da so to hruške in jabolka. Niso, sta dve vrsti jabolk.

In bom še konkretno povedala, za koliko sta z možem prodala svojo svobodo, škoda, ker nisi na začetku povedala, od kod si.
Za 280 do 350 evrov na mesec.

Praviš, da si vložila sedem jurjev svojega denarja. To je dvoletna najemnina.

Stik z resničnostjo moraš vzpostaviti predvsem ti sama.
Poglej, kaj si pred komaj enim letom pisala eni drugi, ki se je počutila tako, kot se ti danes, kakšna vehementnost in samozavest!

Vendar si tukaj spet ti tista, ki to dopušča. Če na zunaj deluješ kot neka popolnoma nesamozavestna “tumpika”, ki ne zna štet do pet, potem pa si mislim, da imajo morda občutek, da rabiš en kup nasvetov in usmerjanja. Ene samozavestne odrasle ženske, ki živi s partnerjem na svojem, ne bo nihče šel kar tako komandirati. Če imaš kaj svojega jaza, takim ljudem daš takoj vedeti, da ti je vse jasno in da ne rabiš nobenih “nasvetov” za življenje.[/quote]

To ni isto, mešaš hruške in slive. Jaz sem priznala, da živimo v njegovem stanovanju in da je to glavni problem. Če bi mi živeli na svojem oz. plačevali nekje drugje najemnino, bi jih ž zdavnaj sterala čez prag! Tako pa ne morem, ker je njihovo in to s pridom izkoriščajo na vsakem koraku. Za kar bi jih lahko bilo sram, pa jih ni, ker so starokopitni kot bi živeli v starem veku. Tašča mi je nekoč potarnala, kako je njena tašča njo zmerjala in kaj vse je pretrpela. No, zdaj se mora ona na pobudo moža vsako soboto urediti in nasmejana iti v dom k tej tašči na obisk ter se pretvarjati, kot da nikoli nič ni bilo.[/quote]

bejbi – dovolila si bom te tako imenovati ker sva istih let, veš zelo dobro, da ni ‘problem’ pri vama samo zastonj bivanje v stanovanju, temveč odvisnost v celoti od njegovih – zaposlitev moža doma.
tvoj značaj bi se moral glede na to vendarle nekoliko prilagoditi. če se želita resnično vsaj deloma odcepiti, bi mož pod nujno moral zaposlitev najti drugje. delajta na tem
– potem pa bosta lhko vsaj nekoliko bolj ‘kazala mišice’ – do takrat pač ne, pa lahko opisuješ njegove še tako negativno (stanovanje in kruh pač ne moreta biti negativna stran njiju, ali pač?)

tudi ce sta vlozla denar…v vrednosti dvolrtne najemnine, se vedno tast nima niiic od tega, toliko bi v najemu odstela ze tko sl tko za popravke plus najemnina.

Te res ne vidiš, da je po tvojem edino pravo mnenje tvoje mnenje? Tebe bo še življenje hudo hudo teplo, pa ti ne privoščim tega. Vidim pa da je tvoje sovraštvo do starejši izhajalo iz lastnih staršev. Iz tega si upam trditi da močno pretiravaš. Najprej pa začni sprejemati ljudi ki mislijo drugače od tebe. Bogi tvoj mož prav zares. Očitno je pri vama samo tvoje mnenje tapravo, on pa kot copata sledi temu. Iz izkušenj si upam trditi da tole ne bo dolgo trajalo. Ali te bo začel varat, ali pa se bo ločil. Ampak ti ki si tako prepričana v svoj prav seveda tega ne dojameš in tudi takrat ne boš. Takrat bodo spet vsi drugi krivi samo tvoj odnos ne. Skušali smo ti predstaviti mal drugačne poglede pa jih očitno ne sprejmeš. Potem res ne vem zakaj postavljaš vprašanje če pa imaš za vse pripravljene odgovore.

Na koliko koncih si pa ti odprla isto temo?

http://med.over.net/forum5/read.php?140,9292992
http://med.over.net/forum5/read.php?163,9293401

Na koliko koncih si pa ti odprla isto temo?

http://med.over.net/forum5/read.php?140,9292992
http://med.over.net/forum5/read.php?163,9293401%5B/quote%5D

Očitno na večih. Meni se zdi dobra ideja, saj sem hotel že na začetku predlagati, naj raje piše tja.

Draga avtorica predlagam ti da ne pišeš pisma in tastarim pokazi mnenja vseh tu gor.

To ni isto, mešaš hruške in slive. Jaz sem priznala, da živimo v njegovem stanovanju in da je to glavni problem. Če bi mi živeli na svojem oz. plačevali nekje drugje najemnino, bi jih ž zdavnaj sterala čez prag! Tako pa ne morem, ker je njihovo in to s pridom izkoriščajo na vsakem koraku. Za kar bi jih lahko bilo sram, pa jih ni, ker so starokopitni kot bi živeli v starem veku. Tašča mi je nekoč potarnala, kako je njena tašča njo zmerjala in kaj vse je pretrpela. No, zdaj se mora ona na pobudo moža vsako soboto urediti in nasmejana iti v dom k tej tašči na obisk ter se pretvarjati, kot da nikoli nič ni bilo.[/quote]

bejbi – dovolila si bom te tako imenovati ker sva istih let, veš zelo dobro, da ni ‘problem’ pri vama samo zastonj bivanje v stanovanju, temveč odvisnost v celoti od njegovih – zaposlitev moža doma.
tvoj značaj bi se moral glede na to vendarle nekoliko prilagoditi. če se želita resnično vsaj deloma odcepiti, bi mož pod nujno moral zaposlitev najti drugje. delajta na tem
– potem pa bosta lhko vsaj nekoliko bolj ‘kazala mišice’ – do takrat pač ne, pa lahko opisuješ njegove še tako negativno (stanovanje in kruh pač ne moreta biti negativna stran njiju, ali pač?)[/quote]

Za nameček si je tudi sama želela delati v tastovi firmi.
Potem je res težko postavljat meje, če pa sam rineš čeznje.

Še vedno ne razumem navedb, da bi bili mi, ki ti svetujemo le da sprejmeš ljudi okrog sebe, tvojo ožjo družino, tebi fovš. Ne razumem tega, imam družino s katero se razumem, z vsemi babicami, dedki, taščami, mamicami, očkoti, strici in tetami se enako dobro razumem; imam že skoraj odraslo hčerko, imam svoje stanovanje, službo, izpolnjujem svoje želje, potujem, počutim se ok. Mi lahko prosim razložiš, ČESA, bi ti bila jaz fovš? Torej česa, stanovanja v Ljubljani, službe, otroka?

Tega, da se z nikomur ne razumeš? Da nimaš službe? Da imaš tuje in ne svoje stanovanje? Da imaš partnerja, ki je vse dobil v krožniku servirano? Da si v to družino s svojim prihodom vnesla nemir, nesproščenost, kreg, živčnost? Da odtujuješ lastnega otroka družini?

Najbolj bolijo in bodejo v oči naslednje besede (tvoje): stara mama ti je grenila lajf, da ste jo morali trpeti 20 let, mamina svakinja ima sranje s svojo mamo, mama jo zajebava; tast je kurbir, tašča hinavka, mi vsi ki beremo smo fovš norci….

Tvoja jeza, nezadovoljstvo, ti ne bosta prinesla pozitivnih rezultatov, verjemi, da je najlažje kar lahko storiš v tej situaciji to, da sprejmeš te ljudi okrog sebe, da se ne povzdiguješ nad drugimi, ne bodi tako egoistična in zahtevna, poišči si prijateljice, službo, družbo (nič ne pišeš o tem) bodi vesela, nasmejana, mlada deklica, ker to še si in še celo življenje je pred tabo, zato je škoda, da tako bruhaš ogenj, na vse kar se ti približa…..

NIč hudega ti nočemo, mar tega ne znaš prebrati?

Bodi fajn, meni se ne da več pisati…..! Srečno!

Tudi meni se ne ljubi več, že mož mi je rekel, da nima smisla pisati po forumu nekim ljudem, ki nas ne poznajo. In res ne bo več, ker je to brezplodno, noben ne more vedeti, kakšna je resnica, še najmanj pa iz enega posta… lp

A nisi o tem že enkrat (celo dvakrat?) pisala? Se spomnim debate/zgodbe izpred pol leta ali leta.

Očitno niste ničesar rešili. Pogovori, pisama, grožnje itd. očitno ne zaležejo.
Če boste hoteli narediti red in imeti mir pred njimi ni druge, kot da se osamosvojite.
To pomeni SVOJE stanovanje, v aketrem lahko sam postavljaš meje in zahteve, brez da ti grozijo, da se boš moral izseliti … kako priti do njega ali z nakupom ali najemnino, ni važno. Res da je “dražja” možnost od tega kar imate sedaj. Ampak glede na tvoje pisanje je neprecenljiva.
Naslednja poteza pa manjava službe, da se osamosvojite še na tem odročju.

Zelo dobro napisano. In eni smo celo razumeli. Škoda, da ne razume tista, ki bi to najbolj rabila. Škoda, ker bo kmalu videla svoje rezultate.

PODPIS !!!

…da te ne poznamo, ampak iz tvojega stila in tona pisanja se pa razbere marsikaj….

Zato tudi taki odgovori.

Tisto, kar imamo za popravit pri sebi, nam ponudi življenje v obliki soljudi, ki nam skačejo po žuljih.
To vlogo sta sprejela tast in tašča, tako kot še v prenekaterih družinah.

Pokazal se je problem v postavitvi meja. Tast in tašča vdirata v zasebnost sinove družine. Tvojega moža to ne moti preveč, ker jih dobro pozna in je takega odnosa navajen. Tebe pa moti, kar pomeni, da je podzavestne vzorce (=žulje) za postavit na svetlo tako da jih ozavestiš in spremeniš v zaceljeno kožo.
Drugih ne moremo spreminjat, noben Bog nam ne daje te pravice. Spremenimo lahko le sebe.

Meje povedo, kaj si dovolimo v odnosu do drugih in istočasno, do kod drugim dovolimo vstop v našo intimo. Tu velja osnovno pravilo, da postavimo iste kriterije do sebe in do drugih. Če si dovolimo vtikanje v osebno življenje tasta in tašče, je normalna posledica našega vtikanja njihov vdor v našo zasebnost.
Npr. če je imel tast kakšno ljubico, lahko briga le taščo in nikogar drugega. Se bosta že sama zmenila.
Kakršne koli sodbe o drugih najedajo naše meje! Naučimo se ljudi sprejeti z vsem kar nosijo v sebi. Brez ocenjevanj, kako bi (po naše) moralo biti. Dajmo jim mir v mislih, besedah in dejanjih, naj živijo po svoje! Ko to načelo ponotranjimo, se tudi nam dogaja mir.

Uživaj veliko miru!

Pa daj nehaj nakladat. Službo naj pusti in gre na cesto???
Že to ti veliko pove, da sta njenemu možu dala tak krasen urnik, da bo čimmanj z otrokom in da bosta lahko maltretirala in vladala naprej. Menim, da je to že resen vdor v njuno zasebnost.
Res bi bila rešitev drugo delo, ma v teh časih se tega ne najde kar tako, tako da nehaj bluzit znanstvenefantastike!

Jaz bi avtorici svetovala, da naj prekine z obiski pri obeh starših, ker vas oboje izčrpuje.

In da, vem tudi jaz, kako je, če te ne upoštevajo in prihajajo na obiske tako pozno. Smo imeli isti problem. Kako smo ga rešili? Tako da jim je mož, ko so prišli na vrata, povedal, da so pozni. In če so kdaj prišli nenapovedaqno, nisva odprla, ali pa še celo izklopila zvonec kasneje.
Sedaj je mir.
Sicer sta kuhala mulo, ma mi je čisto vseeno. Nekako je treba postavit mejo.