Telesno kaznovanje otrok v Sloveniji prepovedano !
Svojih otrok v življenju nisem in nikoli ne nameravam mlatit. Bodo pa še vedno dobili po prstih in verjetno nekajkrat v življenju po riti.[/quote]
Njanja, se strinjam, ker samo fprašam ne razume, da včasih je včasih mejo otroku razložiti tudi z roko, če “ne razume” nobene druge oblike tolmačenja kar se in česar ne sme. Samo fprašam in podobni se pa vprašajte še kam je permisivna vzgoja pripeljala angleške najstnike, ki so med prvimi vpeljali to netepežkanje metodo v Evropi. Cele kampanije potekajo, da bi bilo potrebno vzgojnemu vidiku vrniti precej več strogosti in brezkompromisnosti. Še živali svoje mladiče skloftajo, pa je zadnje, kar bi živalim pripisal, človeško neumnost o nečloveških metodah vzgajanja, ker mulc dobi čez rit
Bilo je že povedano, da vzgoja brez udarcev še zdaleč ni isto kot t.i. permisivna vzgoja, kjer naj bi bilo otroku dovoljeno vse. Živali počnejo marsikaj, kar ljudje nekako ne, tako da prigode iz živalskega sveta niso ravno referenca za človeško družbo. Jaz ‘razlage z roko’ nisem uporabil nikoli, kar povem s ponosom.
Otroke se da vzgajati brez fizičnega kaznovanja (tudi brez ene po riti), če imamo znanje o vzgoji, če imamo odločenost, da bomo vzgajali in če se znamo čustveno obvladati.
Sem mama štiriletnice s precej razvojnimi težavami. Nima Downovega sindroma, sploh ne vemo, kaj ima, ker zdravniki razloga za njene precej hude težave ne najdejo. Gotovo pa je precej zaostala v razvoju, slabše dojema od zdravih otrok. In če meni uspe, da otroka vzgajam brez ‘ene po riti’ in brez ‘cukanja za tasladke’, bi lahko to uspelo tudi staršem zdravih otrok, če bi se potrudili. S trudom mislim predvsem to, da bi se naučili čustveno obvladati, da pri vzgoji ne bi ‘ven padali’. In pa seveda, da bi se naučili kaj o nenasilni vzgoji. Kako se sploh vzgaja, Kako je treba z otroki ravnati. Včasih je treba prebrati kakšno pametno knjigo, včasih poslušati strokovnjake, da se kaj naučimo. Pa da bi o vzgoji tudi sproti razmšiljali. Razmislili konkretne situacije za nazaj in se ustrezno pripravili na dogodke, ki jih lahko predvidimo.
Glede situacije, ki jo dostikrat slišim kot primerno za serviranje ene po riti: ko veš, da boš z otrokom prečkal cesto, je pač prav, da poskrbiš, da ne bo stekel na cesto. Ti, kot odrasla oseba. Če je toliko odgovoren, da te drži za roko, je to ok. Če ni, ja potem ga pa pač moraš tu čvrsto držati za roko. Jaz osebno še štiriletnico čvrsto držim za roko. Pa vsakič ji povem, da bova prečkali cesto in da tu vozijo avtomobili in da je treba počakati, da je pot prosta. To ji povem, preden greva čez in potem še nekaj podobnega takrat, ko sva že čez. In ja, naša se uči počasi, zato ji bom najbrž da morala ponoviti še ene desettisočkrat.
Tipičen primer pametnjakovičke. Samo za pametnjakoviče izkušnje niso pomembne in pametujejo o stvareh in o situacijah v katerih se še niso znašli.
Kot ponavadi, so ravno tisti brez izkušenj najbolj pametni. O vzgoji otrok najbolj pametujejo tisti brez otrok ali tisti, ki so jim otroke vzgajale mame, tašče…. ali pa so otroka cele dneve puščali v vrtcu….In seveda tisti, ki imajo popolnoma razvajene otroke in je njihov sonček center vesolja.
Dejstvo je, da so otroci različni. Vsak otrok je nekaj posebnega, ima svoj karakter, ima tipične izkušnje….Zato ni univerzalne idealne vzgoje. Nekateri otroci so ubogljivi, mirni, poslušni…In zato prava milina za vzgajanje. Starš si tako domišlja, da je ne vem kako sposoben in pameten, da mu je uspelo vzgojiti poslušnega otroka.
Drugi otroci so pravi hudički, trmasti…In pri tistih cart vzgoja povzroči pravo katastrofo. Zato je potrebno biti veliko bolj dosleden, uporabiti več energije in biti bolj strog. Seveda to ne pomeni pretepanja, ampak če bo takšen otrok dobil enkrat po riti, bo lahko pozneje staršem le hvaležen.
V tej temi se še pojavljajo druge vrste pametnjakovičev. To je tisti, ki zaradi nerazčiščenih travm vsepovsod vidijo le neko mlatenje, pretepanje….Reagirajo le čustveno in zato brez pameti in sposobnosti realnega pogleda.
Prav vidiš. Noben zakon ne more zapovedati ljudem, da bi vsi enako razmišljali in ga 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} upoštevali. Če je neumen (zakon namreč) pa še toliko bolj.
Vidim, da tebe nobeno pojasnjevanje ne prepriča, da ena po riti ni mlatenje in da tista ena po riti tudi ne povzroči kakšne hude bolečine. Imej svoje prepričanje, me ne moti. Moti me pa, da ves čas ponavljaš eno in isto kot pokvarjena plošča. Ti kar živi v prepričanju, da si popolna in najboljša. V življenju je tako, da za vsako rit palca rase. Za tvojo tudi, nič bat!
Tipičen primer pametnjakovičke. Samo za pametnjakoviče izkušnje niso pomembne in pametujejo o stvareh in o situacijah v katerih se še niso znašli.
Kot ponavadi, so ravno tisti brez izkušenj najbolj pametni. O vzgoji otrok najbolj pametujejo tisti brez otrok ali tisti, ki so jim otroke vzgajale mame, tašče…. ali pa so otroka cele dneve puščali v vrtcu….In seveda tisti, ki imajo popolnoma razvajene otroke in je njihov sonček center vesolja.
Dejstvo je, da so otroci različni. Vsak otrok je nekaj posebnega, ima svoj karakter, ima tipične izkušnje….Zato ni univerzalne idealne vzgoje. Nekateri otroci so ubogljivi, mirni, poslušni…In zato prava milina za vzgajanje. Starš si tako domišlja, da je ne vem kako sposoben in pameten, da mu je uspelo vzgojiti poslušnega otroka.
Drugi otroci so pravi hudički, trmasti…In pri tistih cart vzgoja povzroči pravo katastrofo. Zato je potrebno biti veliko bolj dosleden, uporabiti več energije in biti bolj strog. Seveda to ne pomeni pretepanja, ampak če bo takšen otrok dobil enkrat po riti, bo lahko pozneje staršem le hvaležen.
V tej temi se še pojavljajo druge vrste pametnjakovičev. To je tisti, ki zaradi nerazčiščenih travm vsepovsod vidijo le neko mlatenje, pretepanje….Reagirajo le čustveno in zato brez pameti in sposobnosti realnega pogleda.[/quote]
Robi, spet ti in tvoja absurdna dvojna merila.
Naj te namreč opomnim kako izjemno pameten si, ko gre za kakršno koli analizo žensk. Sploh samskih, kaj češ hujšega!
Vedno veš več o nas, kot vemo me same o sebi. Zanimivo, a ne?
Tipičen primer pametnjakovičke. Samo za pametnjakoviče izkušnje niso pomembne in pametujejo o stvareh in o situacijah v katerih se še niso znašli.
Kot ponavadi, so ravno tisti brez izkušenj najbolj pametni. O vzgoji otrok najbolj pametujejo tisti brez otrok ali tisti, ki so jim otroke vzgajale mame, tašče…. ali pa so otroka cele dneve puščali v vrtcu….In seveda tisti, ki imajo popolnoma razvajene otroke in je njihov sonček center vesolja.
Dejstvo je, da so otroci različni. Vsak otrok je nekaj posebnega, ima svoj karakter, ima tipične izkušnje….Zato ni univerzalne idealne vzgoje. Nekateri otroci so ubogljivi, mirni, poslušni…In zato prava milina za vzgajanje. Starš si tako domišlja, da je ne vem kako sposoben in pameten, da mu je uspelo vzgojiti poslušnega otroka.
Drugi otroci so pravi hudički, trmasti…In pri tistih cart vzgoja povzroči pravo katastrofo. Zato je potrebno biti veliko bolj dosleden, uporabiti več energije in biti bolj strog. Seveda to ne pomeni pretepanja, ampak če bo takšen otrok dobil enkrat po riti, bo lahko pozneje staršem le hvaležen.
V tej temi se še pojavljajo druge vrste pametnjakovičev. To je tisti, ki zaradi nerazčiščenih travm vsepovsod vidijo le neko mlatenje, pretepanje….Reagirajo le čustveno in zato brez pameti in sposobnosti realnega pogleda.[/quote]
Robi, spet ti in tvoja absurdna dvojna merila.
Naj te namreč opomnim kako izjemno pameten si, ko gre za kakršno koli analizo žensk. Sploh samskih, kaj češ hujšega!
Vedno veš več o nas, kot vemo me same o sebi. Zanimivo, a ne?[/quote]
Podpis!
Res zanimivo, kako počne sam točno to kar drugim očita.
Čeprav se z Robijem velikokrat strinjam pa se tukaj ne morem.
Ljudje, ki nimajo otrok so sami nekoč bili otroci. Da ne smejo govort o njih je zato res absurdno. To je nekako tako kot moški, ki govori o raketi, pa prave še od blizu ni videl?
Župniki imajo tudi veliko za povedat o vzgoji, starševstvu, zakonu, …. pa tega ne bi smeli?
Konec koncev vsak, indvidualno, presodi kaj je zanj dobro in kaj ne. Velikokrat oseba, ki ni čustveno ali kako drugače vpletena, vidi z distance drugače. In to se ne sme? hmmm….
Veš, jaz sem tudi bila strašansko pametna, polna teoretiziranja, polna krasnih, učinkovitih, ni da ni, vzgojnih metod. In prepričana, kako vse vem in znam in kako bom idealna mama in kako bom vzgajala idealno po svojih načelih in prepričanjih. In moja načela so bila trdna, nezlomljiva, ker sem tudi kot oseba sama taka. Ok, je razlika, ker vedela sem, da bolje, da sem tiho, ker nimam pravice “pametovat”, saj mnenje brez lastnih izkušenj, je bolj kot ne jalovo. In potem … se je zgodilo materinstvo. In s prvo je še šlo, za silo, po mojih načelih in prepričanjih. Ampak res za silo, ker sem si še lagala in se prepričevala v nasprotno. Potem pa še dva … tu pa so moja načela in prepričanja pogrnila na ravni črti. Dolgo sem se borila, sama s sabo in svojim “egom”. Potem sem si priznala in odnehala. Me je bolelo, ego ni prenesel. A nato sem sledila toku življenja, sledila bolj kot svojim načelom, otrokom in njihovi raznolikosti. Vzgajala sem še vedno po svoji duši in načelih in vrednotah, ampak metode se pa v 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} niso ujemale s tistimi, ki sem si jih zabila v svoji teoriji v glavo. Tudi v zvezi s “kaznovanjem” otrok. Zgodba je tako ali tako zaključena, z moje strani. In vsi so, kljub nekaj let res težkim odnosom med nami vsemi ter vsem povezanim s tem, zrasli v krasne, odgovorne ljudi. In to je tako ali tako vse, kar sem si za njih želela. Ti pa … če boš dobila možnost izkušnje, šele takrat boš spoznala svojo zmoto, čeprav je možno tudi, da si boš lagala do konca.
Robi, spet ti in tvoja absurdna dvojna merila.
Naj te namreč opomnim kako izjemno pameten si, ko gre za kakršno koli analizo žensk. Sploh samskih, kaj češ hujšega!
Vedno veš več o nas, kot vemo me same o sebi. Zanimivo, a ne?[/quote]
Podpis!
Res zanimivo, kako počne sam točno to kar drugim očita.
Čeprav se z Robijem velikokrat strinjam pa se tukaj ne morem.
Ljudje, ki nimajo otrok so sami nekoč bili otroci. Da ne smejo govort o njih je zato res absurdno. To je nekako tako kot moški, ki govori o raketi, pa prave še od blizu ni videl?
Župniki imajo tudi veliko za povedat o vzgoji, starševstvu, zakonu, …. pa tega ne bi smeli?
Konec koncev vsak, indvidualno, presodi kaj je zanj dobro in kaj ne. Velikokrat oseba, ki ni čustveno ali kako drugače vpletena, vidi z distance drugače. In to se ne sme? hmmm….[/quote]
Lahko imajo mnenje, to pač. Amapk neka legitimna diskusija na temo vzgoje, starševstva je pa smešna, da se je sploh lotevajo. ja, bili so otroci, bili so v vlogi otroka. Ampak tu govorimo o starševstvu in vlogi starša. A po tvojem otrok vzgaja otroka?
Prav vidiš. Noben zakon ne more zapovedati ljudem, da bi vsi enako razmišljali in ga 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} upoštevali. Če je neumen (zakon namreč) pa še toliko bolj.
Vidim, da tebe nobeno pojasnjevanje ne prepriča, da ena po riti ni mlatenje in da tista ena po riti tudi ne povzroči kakšne hude bolečine. Imej svoje prepričanje, me ne moti. Moti me pa, da ves čas ponavljaš eno in isto kot pokvarjena plošča. Ti kar živi v prepričanju, da si popolna in najboljša. V življenju je tako, da za vsako rit palca rase. Za tvojo tudi, nič bat![/quote]
madonca, samo palice ti grejo po glavi!
tudi vi, pretepači, se ponavljate, kako je rešitev ena po riti … ko ti otrok steče na cesto, bi bilo najboljše, da sebe sfockaš, ker ne paziš na njega!
tudi otrok z downom lahko steče na cesto … a njega tudi pretepete???
Nemoč in neznanje pri vzgoji sta zgleda še zelo močno zakoreninjena pri nas.
Vsi v nedogled ponavljajo, da je neuporaba nasilja enako permisivni vzgoji, kar
bi avtomatsko pomenilo, da je vsak otrok, ki jih nikoli ni fasal nevzgojen??
Pa se vam stokrat pove, da to ni isto, pa še kar naprej tulite, da bodo otroci brez
batin nevzgojeni. Človek se čudi – vsi ste zagovorniki tepeža, ampak resnično
nevzgojenih otrok pa kar mrgoli. Pa sem prepričana, da jih ti otroci tudi fašejo,
ker je to značilnost lenih staršev, ki se jim vzgajati ne da, ko pa je prehudo, pa
udarijo, ker drugega ne znajo.
Ena mama zadnjič se je celo pridušala, da bo šla na referendum za ohranitev svoje
“pravice”, da mlati otroka. Pazi, pravice. Pa kje jaz to živim.
Ker sem samska, torej pomeni, da nimam pojma kaj pomeni vzgojiti otroka brez kakršnega koli mlatenja (oz. kakor nekateri rečete “vlečenja za ušesa” oz. “eno čez rit”). Klasičen odgovor tistih, ki nimate kaj konretnega reči v zagovor svojega ravnanja. Ne bo šlo, sori.
Če ne bi hiteli hkrati razlagati kako krasni so vaši otroci danes, bi morda še verjela, da vas nekje globoko vseeno malce ne peče vest, ker niste zmogli ravnati drugače.
Bi bilo zanimivo slišati vsaj enega od vas “tepežkarjev”, ki bi danes imel jajca priznat, da bi se komot dalo tudi drugače, če bi se takrat znal umiriti ali kakorkoli drugače ravnati. Vsaj enega 🙂
Prav vidiš. Noben zakon ne more zapovedati ljudem, da bi vsi enako razmišljali in ga 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} upoštevali. Če je neumen (zakon namreč) pa še toliko bolj.
Vidim, da tebe nobeno pojasnjevanje ne prepriča, da ena po riti ni mlatenje in da tista ena po riti tudi ne povzroči kakšne hude bolečine. Imej svoje prepričanje, me ne moti. Moti me pa, da ves čas ponavljaš eno in isto kot pokvarjena plošča. Ti kar živi v prepričanju, da si popolna in najboljša. V življenju je tako, da za vsako rit palca rase. Za tvojo tudi, nič bat![/quote]
madonca, samo palice ti grejo po glavi!
tudi vi, pretepači, se ponavljate, kako je rešitev ena po riti … ko ti otrok steče na cesto, bi bilo najboljše, da sebe sfockaš, ker ne paziš na njega!
tudi otrok z downom lahko steče na cesto … a njega tudi pretepete???[/quote]
odgovora ne boš dobil, ker po moje tepejo tudi dovnčke :(((
V Sloveniji je ogromno staršev, ki so odraščali v družnah, kjer se je vzgajalo z nasiljem. Če so nas doma tepli, potem nam je tak način najboj domač. Tega so nas naučili, vzgoje z udarci (eno po riti, eno okrog ušes, dve po buči, eno cukanje za tadsladke,…). In če tak način zagovarjamo in nadaljujemo, s tem zagovarjamo, vsaj sami pred sabo, svoje starše. Ker jih imamo radi in si res želimo verjeti, da so fajn ljudje. In da so ravnali pravilno.
A del odraščanja je tudi to, da trezno razmislimo o svojih starših, o njihovih napakah, in da se na njihovih učimo, ne pa da jih ponavljamo. Priložnost imamo, da postanemo pri vzgoji boljši od njih. A da bi nam to uspelo, se moramo učiti. Ne bo šlo kar avtomatsko. Če bomo delali ‘po občutku’, bomo ponavljali njihove napake.
Sem šlo tole malo brat in ste mi že prav smešni. Nihče se ne obregne on tisto, ko “mamico boli srček”, nihče se ne obregne ob marsikaj, kar se dogaja med odraslimi, pa ni ravno klofuta, je pa hudo nasilje. Pa koliko ga je!!!
Nihče se ni obregnil ob malo punčko, ki je letos umrla zaradi pretepanja, kje ste bili tedaj? In prepričana sem, da ste rep že večkrat stisnili med noge, ko se je res v vaši bližini kaj hudega dogajalo. Ampak takrat ste šli mimo – saj nič ne morem, se me ne tiče, se ne bo nič spremenilo…
Ne, zdaj ste se spravili na tisto eno po riti, ki jo dobi otrok, v svojem življenju. In to imenujete kar pretepanje, vzgoja z nasiljem. Pa vi sploh ločite med stvarmi? Nasilje je tudi, da dvoletnika pustiš dopoldne ob risankah – pa ste prejšnji teden na dolgo in široko hvalili mamo, ki to prakticira. Svojevrstno “v naprej” hudo nasilje je tudi to, da izbereš butca za partnerja, ki te oplodi, potem pa se ločujeta na najbolj nagravžne načine, o katerih vsakodnevno beremo na monu. Ampak tudi to je OK. Nasilje je tudi to, da petnajstletnika puščate sexat in pit, pa je to do neba hvaljeno, kot da ste sodobne mame/starši, ostali pa zaostali zahojenci, ki baje ne razumemo mladih. Kot je nasilje to, da jih filate s Haribo bomboni, Coca Colo in Poli salamo, pa veste, da so polni strupov in je nasilje še marsikaj kaj počnete, pa je pač vam prikladno za vaš ego.
Ampak vse, VSE je bolje, kot to, da sem mojo deklico recimo enkrat v življenju potegnila za uho, ko se je že miljontič odpela v avtu, na cesti, avtocesti… Kljub vsem možnim varnostnim sedežem, zaponkam itd, itd. Ja, “nasilno” sem jo potegnila za uho in od takrat se varno voziva. Prej ni razumela ne zlepa ne zgrda. Bilo je pa smrtno nevarno, ko je sredi avtoceste začela plezat po avtu.
Kot je treba ob prepričevanju odraslih včasih poiskat način, ki ga sliši, da se spametuje, tako tak način iščemo starši tudi pri otrocih. Noben normalen starš najprej ne useka. To so skrajne zadeve. Mi pa zaradi tega enkrat nihče ne bo očital, da otroka butam, mlatim… Ker to preprosto ni res.
Sploh pa ne eden, ki je otroka dvakrat videl od daleč.
Bom odnehala, ker se je brez veze pogovarjat. Jaz, kot rečeno, sem svoje vzgojila. Le glejte, da jih boste vi, če vam jih bo dano.