Zakaj bi bile manjvredne zaradi spola? In da kompenzirajo? Prej bi rekel, da kompenzira kakšen mozoljav fante pred ekranom, ki sicer v življenju komunicira le z junaki iz računalniških igric – pa še to le tako da jih pobija.
[/quote]

zato ker žensko velja za nekaj negativnega, se mi ne ljubi sedajle referata o tem pisat, malo poguglaj. mon sicer ni relevanten, je pa odličen pokazatelj splošnega vzdušja (100 ženskam sovražnih tem, dežurni ženskomrzci) in če od maminega mleka dalje to srkaš, se sigurno prime.
Ženske kompenzirajo lastno manjvrednost s tem, da hočejo “pomagati ubogim”, kar pa v resnici pomeni, da hočejo pomagati le ubogici v sebi. To je seveda precej breploden posel, brez rezultatov, ki pije energijo. Ko pa ženske to spoznajo (če sploh) pa je prepozno.

Torej, da zaključimo to glupo debato, ki bi rada nekomu prilepila oznako inferiornosti.
Gre za razliko v interesih in ne v sposobnosti. Ženske po naravi bolj zanima interakcija z drugimi, moški pa lahko brez težav ure in ure prečepi pred računalniškim ekranom v samoti, brez da bi koga pogrešal in ne glede na to ali nabija igrice ali piše kodo.

Najbrž se motim ko ugotavljam, da ta tema in to vprašanje vsebuje konotacijo, ki želi ženske odpraviti z oznako manj inteligentnih kokoši. Avtor (kot je v njegovi navadi) odgovor prepušča tistim, ki si to upajo izreči namesto njega, sam pa si v soju ekrana po pilatovsko umije roke.
[/quote]

Dokler smo ljudje delali fizično intenzivno na poljih, rudnikih, metalurgiji itd. Je imel moški dejansko prednost in je temu primerno tudi bil za “isto delo” več plačan.
Prednost mišične mase je v večini poklicov že zdavnaj izginila, plačna razlika ostala. Izjema egalitarne družbe, kot so tradicionalno Skandinavci ter nekaj socialistično pogojenih (med njimi tudi Slovenija).

New York Timesov članek lepo pojasni “Kaj se je zgodilo?”. Seksizem.
Vsi veliki se s tem, vsaj na videz, ukvarjajo.. Da bi se kaj zares zgodilo.. pa seveda ni ravno videti.

In potem eksplodira [hashtag=Me]#Me[/hashtag] Too, ki gre potem po enaki seksistični poti: javni linč, brez dokazov ljudje izgubljajo službe, dovolj so besede enega človeka.

Bistveno vprašanje torej ni o tem zakaj žensk ni tam-in-tam.. temveč: Ali je “bitka spolov” nekaj evolucijsko pogojenega ali bolj verjetno klasičen trik oblasti – Divida et impera?

Medtem, ko se ljudje kregajo, o spolu, rasi, spolnosti, dolžini las (in vseh mogočih banalnostih).. lahko drugi dejansko vladajo, zmanjšujejo pravice, davke itd.
[img] https://i.redd.it/vdps2yaij8fz.jpg%5B/img%5D

Vse kar potrebuješ je, da daš glas malce [hashtag=Me]#Me[/hashtag] Too.. ko se zakuha Weinsteinov primer, se mu da lep Spin.. hkrati pa seveda podpiraš tudi v drugo smer: Breitbartovsko.
Ljudje imajo tako: rdeče – črno, komunistično – fašistično, partizansko – domobransko, žensko – moško, levo – desno…
Skratka veliko ene simbolike, ki ji nujno nabijaš ves čas emocionalni pomen… nič od vse te silnega dogajanja pa ne predstavlja politiki pravzaprav NIČ DELA, kjer ni potrebno nobenih konkretnih rezultatov, saj politika že ustvarja vtis, da se “ukvarja z velikimi stvarmi”…

Ne gre za neko vnaprejšnje načrtovanje.. temveč zgolj izkoristiš, to kar se zgodi.. oz. Interese skupin. Cerkev bi rada ukinila abortuse.. fajn itak so neobdavčeni, imajo denar.. valjda boš rekel eno ali dve o “svetosti življenja” in bančni račun je na Kajmanskih otokih malce debelejši.
Osnova kapitalizma je, da lahko prodaja karkoli.
Dejansko je kapitalizem politika. Politika je namreč prav to: prodaja česarkoli.

Prodajajo nam dobesedno zrak – CO2, zemljo (davek na nepremičnine), vodo (porabo, odtok, kot celo dež!!).
In če so zemljo že privatizirali v pra-davnini, se lotevajo sedaj vode in zraka. Dobesedno smo v najemniškem odnosu do življenja.. plačujemo, da dihamo, pijemo, jemo in živimo, redne najemnine (davke in ostale pristojbine).
Da tega ne bi opazili, nam mečejo drobtinice sporov: Kaj je družina? Kdo sme biti poročen? O čem sme odločati ženska? O čem sme odločati moški? Kdo bo plačan več?

Divida et impera.

Pri meni ne gre toliko za nezainteresiranost ali sposobnost, kot za dejstvo, da enostavno moški ne spustite žensk zraven. Ko v službi sedim na sestanku z računalničarji, je jasno, da moški računalničar ne razume prakse dela in da vso povezavo in komunikacijo med prakso dela in računalniškimi rešitvami naredi ženska računalničarka. Moški računalničar še razume ne, kje se pojavi težava pri delu, ko mu skušamo uporabniki to razložiti. ženska računalničarka mu mora dobesedno prevesti v njegov jezik. Sama sem v službi sicer zaposlena na povsem drugem delovnem mestu, in sicer na družboslovno-organizacijsko-komunikacijskem. Njihov odnos do nas , ki smo po njihovih merilih “informacijsko nepismena raja sto let za luno” je zaničevalen. Pogosto nam vsilijo rešitve, ki ne nam, ne vodstvu dela ne olajšajo, ampak so same sebi namen. Ker se ne potrudijo, da bi organizaciji, v kateri so zaposleni vsaj pokukali v delovne procese.

“Moja izkušnja je, da programerji ne želijo deliti nič znanja z neprogramerji.”
Zanimiva izkušnja. Kakorkoli – v “mojih” krogih (gre za svetovno skupnost programerjev v dokaj “eksotičnem” okolju) so izkušnje povsem drugačne. V veliki večini so pripravljeni vedno svetovati. Kot kaže gre za zavedanjem, da si bogatiš lastno znanje tudi ko odgovoriš na “brezvezno” težavo nekega neznanca.
In vhod v programiranje mislim da je bil “včasih” mnogo težji kot sedaj. Nekoč si imel kolege (z takim in drugačnim znanjem) in literaturo (knjige). Če si imel srečo, ti je kako knjigo kupilo podjetje, imam pa še iz tistih časov nekaj osebno kupljenih (zanimivo, da so določene v neki meri še vedno aktualne, večina seveda pa je že davno “passe”).
Danes pa internet nudi literaturo, tutoriale in example res skoraj vsega. Tako da že dolgo nisem nikogar nič vprašal – ko še tako “čuden” “incident” ustrezno vpišem v Google je takoj množica primerov z to isto težavo in nasveti, kako ji pristopiti.

Zakaj moške bolj zanimajo področja, kjer lahko individualno rešuješ probleme. Prav tako se lahko vprašamo, zakaj je npr. medicina, kjer je nujna interakcija, feminizirana.
Mislim, da gre za razlike, ki jih določa spol in zaradi katerih se posledično oblikujejo interesi. Ne gre pa za razliko v sposobnosti, ampak v interesih.
[/quote]

Na temo manj opaznih razlik med spoloma je tudi moc nati nekaj izsledkov raziskav. V ogib “flame-war”-u. ena bistvenih razlika je, da naj bi bile zenske veliko bolj dovzetne na endrofine in oksitocin (ki se sprosca ob dotikih, intimi, itd.), moski pa na serotonin (status – “just do it”) in dopamin (odlozeno zadovoljstvo – “get the job done”), kar tudi botruje motivaciji za razlicne dejavnosti. Ampak kot receno, ta tima ni namenjena “flame-war”-u in ne zelim preusmerjati debate v razlike med spoloma.

“Moja izkušnja je, da programerji ne želijo deliti nič znanja z neprogramerji.”
Zanimiva izkušnja. Kakorkoli – v “mojih” krogih (gre za svetovno skupnost programerjev v dokaj “eksotičnem” okolju) so izkušnje povsem drugačne. V veliki večini so pripravljeni vedno svetovati. Kot kaže gre za zavedanjem, da si bogatiš lastno znanje tudi ko odgovoriš na “brezvezno” težavo nekega neznanca.
In vhod v programiranje mislim da je bil “včasih” mnogo težji kot sedaj. Nekoč si imel kolege (z takim in drugačnim znanjem) in literaturo (knjige). Če si imel srečo, ti je kako knjigo kupilo podjetje, imam pa še iz tistih časov nekaj osebno kupljenih (zanimivo, da so določene v neki meri še vedno aktualne, večina seveda pa je že davno “passe”).
Danes pa internet nudi literaturo, tutoriale in example res skoraj vsega. Tako da že dolgo nisem nikogar nič vprašal – ko še tako “čuden” “incident” ustrezno vpišem v Google je takoj množica primerov z to isto težavo in nasveti, kako ji pristopiti.
[/quote]

Programiranje je že v vstopni fazi demokratizacije. Razni “asistenti”, ko je Cortana, Siri, Alexa, Bixby.. so prvi in nežen poizkus “programiranja” za vsakogar.
Napredek k vedno večjemu številu programerjev: najprej mašinski programski jeziki za tisto nerdovsko super manjšino, potem vizualni za že malce večjo maso (a še vedno “gor vzeto”).. kot na koncu čisto človeško programiranje.
Ker kaj pa je AI drugega kot učenje.. posnemanje človeškega učenja – mashine learning?
No, zaenkrat je tudi glorificirana statistika Big Data..

Najboljši programski jezik bo torej tisti, ki bo HMI naredil nerazločljiv od človeške interakcije (ne med žensko in moškim, ker je ta “nerazumljiv”)
[img] https://pics.onsizzle.com/women-are-so-hard-to-read-well-actually-we-just-19195231.png%5B/img%5D

Na nek način je Touringov test moč prenesti na najbolj demokratičen programski jezik: ko boš lahko “programiral” zgolj s človeško komunikacijo, besedami, se je to zgodilo.

Ampak je hec, potem programerjev nihče ne bo več rabil.. zato se jim v to smer ne mudi preveč.. raje ostajajo na Pythonu ali kakšni še večji nerazumljivščini.. da so imenitni in pomembni. Ženske držijo stran, ker bi le te znale kaj takšnega narediti in demokratizirati programiranje (že to, da so si Basic izmislile je višek!). Če želimo obdržati tržno nišo, je treba držati stran preveč družbeno integrirane člane.. ker bodo butli mislili na družbo, na soljudi.. in ne zgolj nase, kot je cehovsko potrebno!

Nič novega.. tudi Benečani niso hoteli povedati, kako naredijo ogledalo… niti Kitajcki kako svilo in keramiko.

Na svetu nič novega torej.

Na temo manj opaznih razlik med spoloma je tudi moc nati nekaj izsledkov raziskav. V ogib “flame-war”-u. ena bistvenih razlika je, da naj bi bile zenske veliko bolj dovzetne na endrofine in oksitocin (ki se sprosca ob dotikih, intimi, itd.), moski pa na serotonin (status – “just do it”) in dopamin (odlozeno zadovoljstvo – “get the job done”), kar tudi botruje motivaciji za razlicne dejavnosti. Ampak kot receno, ta tima ni namenjena “flame-war”-u in ne zelim preusmerjati debate v razlike med spoloma.
[/quote]
Je rekel piroman, ko se je včlanil v gasilsko družtvo.

Naslov te teme govori ravno obratno. ČE bi vas dejansko zanimalo, bi si lahko prebrali dovolj literature in raziskav na to temo.
Namesto tega odprete temo.. in potem “prosite”, da naj ne bo razpihovanja plamena.

Programiranje je v srzi znotraj razdeljeno na dvoje dejavnosti: pisanje programske kode je “tezasko” delo, ki ne dopusca neke “pesniske svobode”. Dolocene procese je potrebno avtomatizirati s pomocjo enega ali vec programskih jezikov. Delo na ravni zapisnikarice na sodiscu oz. sodnega tolmaca – neko izjavo postaviti v ustrezen kontekst v drugem jeziku.

Dugi del tega poklica pa se ponavadi imenuje “razvoj” (ang.: development, nem.: Entwicklung). Tista najbolj bistvena razlika, ki jo lahko tudi laik opazi pri prepoznavanju je, da razvojniki razvijajo aplikacijo za proizvodnjo, stratesko igro, itd., medtem ko programerji iz prvega odstavka sebe predstavljajo kot PHP, Java, C#, itd. programerje. Prvi se torej identificirajo s tehnologijo (jezikom, platformo), medtem ko se drugi identificirajo prko problemskih polj, za katera razvijajo resitve.

Nauciti se programskega jezika ponavadi ni nek bavbav. Z redno prakso more posameznik v enem do dveh letih dovolj napredovati, da je zrel za profesionalno rabo. Tudi tu je pomembna razlika. Podobno, kot je vecina med nami prepricana, da znamo slovensko, pa se bomo morali strinjati, da je manj posameznikov, ki bi se mogli s svojim znanjem slovenscine prezivljati (uciteljevanje, publicistika, pisateljevanje, prevajanje, ipd.). Torej: tudi profesionalno znanje programskega jezika predvideva dobro “laicno podlago”. Dan danasnji je sploh pomembno znati izbrati “tool for the job”. Nabor znanj, ki jih programer potrebuje za efektivno (delati prav) in efikasno (delati prave stvari ob pravem casu), je danes dokaj sirok.

S spletnimi stranmi/aplikacijami je danes tako, da je ponudba ogromna, ker je krivulja ucenja najbolj polozna in so rezultati hitro dosegljivi, kar je v “instant druzbi” dobrodoslo. A zaradi izkusenosti “prvih”, ki se je razvila skozi leta in “svezih idej mladcev”, ki se mnozijo kot gobe po dezju, je vse skupaj na trgu “ne boj, mesarsko klanje”. Bolj smotrno je pokukati v nise, kjer je manj interesa in kjer se da zadeve modulizirati do te mere, da se da postopama hitro dostavljati manjse resitve. Taksna podrocja so ponavadi avtomatizacija ponavljajocih se opravil v nekem podjetju (od. avtomatizacija prevzema in distribucije prispele poste s pomocjo skenerja in elektronske poste, do avtomatizacije izmenjave podatkov v realnem casu znotraj oskrbovalne verige). Taksne resitve so praviloma bolj “na kljuc”, saj sledijo ustaljenim praksam znotraj nekega podjetja, oz. zeljam po doseganju ali izboljsanju teh praks.

Druga zanimiva nisa so manjse zbirke podatkov, ki omogocajo hitre interne analize in spremljanje procesa (mpr. zbiranje in predstavitev proizvodnih dogodkov za potrebe zagotavljanja kakovosti) in posledico sluzijo kot osnova za predvidevanje in vnaprejsnje odpravljanje pomanjkljivosti v procesih. Izredno zanimiva nisa je tudi povezovanje razlicnih sistemov znotraj podjetja (avtomatizacija izmenjave podatkov med njimi). Vse to so podrocja, ki so sorazmerno specificna in na katerih konkurence ni ravno na pretek.

Kje zaceti? Odvisno od tvojih preferenc. C#, Java, PHP, ECMA (Java) Script, Ruby, Python,… izbire je mnogo ampak prvi stirje so danes nekako “klasika”, dovolj splosni, da so primerni za vsako nalogo, prva dva generalno, druga dva na spletu. Skorajda nepogresljiv je SQL, razen ce se clovek odloci za t.i. avtomatiko. Bolj pomembno vprasanje je: katero problemsko polje zelis poenostaviti/avtomatizirati?

Razlikujeva se v tem, da mi sama teorija ne zadosca, da bi zame imela uporabno vrednost. V duhu one: “Pozabil bom, kar mi je bilo povedano, morda si bom zapomnil, kar sem videl in razumel bom tisto, pri cemer sem sodeloval.”

Razlikujeva se v tem, da mi sama teorija ne zadosca, da bi zame imela uporabno vrednost. V duhu one: “Pozabil bom, kar mi je bilo povedano, morda si bom zapomnil, kar sem videl in razumel bom tisto, pri cemer sem sodeloval.”
[/quote]
[img] https://i.pinimg.com/736x/94/0f/f6/940ff660413a2421752b31badf427da5–programmer-humor-software.jpg%5B/img%5D

https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2017/04/why-is-silicon-valley-so-awful-to-women/517788/

Pri meni ne gre toliko za nezainteresiranost ali sposobnost, kot za dejstvo, da enostavno moški ne spustite žensk zraven. Ko v službi sedim na sestanku z računalničarji, je jasno, da moški računalničar ne razume prakse dela in da vso povezavo in komunikacijo med prakso dela in računalniškimi rešitvami naredi ženska računalničarka. Moški računalničar še razume ne, kje se pojavi težava pri delu, ko mu skušamo uporabniki to razložiti. ženska računalničarka mu mora dobesedno prevesti v njegov jezik. Sama sem v službi sicer zaposlena na povsem drugem delovnem mestu, in sicer na družboslovno-organizacijsko-komunikacijskem. Njihov odnos do nas , ki smo po njihovih merilih “informacijsko nepismena raja sto let za luno” je zaničevalen. Pogosto nam vsilijo rešitve, ki ne nam, ne vodstvu dela ne olajšajo, ampak so same sebi namen. Ker se ne potrudijo, da bi organizaciji, v kateri so zaposleni vsaj pokukali v delovne procese.
[/quote]
Meni se zdi tvoj zapis nefer, ker na osnovi enega sodelavca obtožuješ kar cel moški spol. Namreč zavedati se moraš, da se tudi v IT-ju znajde cel spekter ljudi z različnimi karakterji, talenti, veščinami in predsodki.
Predvsem pa to, da vaš IT-jevec ne razume, kaj vi potrebujete in da ne najdete skupnega jezika, nimam nobene zveze s tvojim učenjem programiranja. In ne pomeni, da ‘žensk ne spusti zraven’, ker on ni tam da bi kogarkoli karkoli učil. Je pa tam, da opravlja svoje delo in če imate v tem delu z njim probleme, je na vašem šefu, da problem ustrezno reši.

Večina tistih, ki so se začeli s programiranjem ukvarjati kasneje v življenju, se je tega lotila predvsem z veliko mero samoiniciative. Še posebno, ker gre za enega redkih področij, kjer se lahko ogromno ali celo vsega naučiš kar sama. Na spletu imaš na voljo ogromno materiala na to temo, tečaje, brezplačne vire in tako dalje. Ne pričakuj pa, da te bodo drugi učili, če se z njimi nisi dogovorila za inštrukcije. Takih stvari namreč nihče ne počne zastonj.

Zaj pa si zamisli da je se lepa povrh.

[img] https://i.pinimg.com/736x/94/0f/f6/940ff660413a2421752b31badf427da5–programmer-humor-software.jpg%5B/img%5D
[/quote]
Haha, si že slišal za koncept:
Najprej oceni, koliko časa boš porabil za projekt. Čas pomnoži z dva, potem pa še mersko enoto zamenjaj z mersko enoto, ki je za en red večja.
Končni rezultat je čas, ki ga podaš naročniku 😉

[img] https://i.pinimg.com/736x/94/0f/f6/940ff660413a2421752b31badf427da5–programmer-humor-software.jpg%5B/img%5D
[/quote]

Zal ne razumem povezave. Me je pa presinilo ob omembi teoretskega pristopa brez prakticne aplikacije nekaj taksnega:

[img]https://i.pinimg.com/originals/16/ff/db/16ffdba5021523b75fcc78cee835ffba.jpg[/img]

Meni se zdi tvoj zapis nefer, ker na osnovi enega sodelavca obtožuješ kar cel moški spol. Namreč zavedati se moraš, da se tudi v IT-ju znajde cel spekter ljudi z različnimi karakterji, talenti, veščinami in predsodki.
Predvsem pa to, da vaš IT-jevec ne razume, kaj vi potrebujete in da ne najdete skupnega jezika, nimam nobene zveze s tvojim učenjem programiranja. In ne pomeni, da ‘žensk ne spusti zraven’, ker on ni tam da bi kogarkoli karkoli učil. Je pa tam, da opravlja svoje delo in če imate v tem delu z njim probleme, je na vašem šefu, da problem ustrezno reši.

Večina tistih, ki so se začeli s programiranjem ukvarjati kasneje v življenju, se je tega lotila predvsem z veliko mero samoiniciative. Še posebno, ker gre za enega redkih področij, kjer se lahko ogromno ali celo vsega naučiš kar sama. Na spletu imaš na voljo ogromno materiala na to temo, tečaje, brezplačne vire in tako dalje. Ne pričakuj pa, da te bodo drugi učili, če se z njimi nisi dogovorila za inštrukcije. Takih stvari namreč nihče ne počne zastonj.
[/quote]

Nisi me razumela. Na treh primerih so se moški izkazali bolj kot ovira, kot spodbuda ženski, ki želi stopiti v svet programiranja:
1. Moj mož z besedami, da sem zamudila vlak
2. Moški predstavniki Slo tech foruma 15 let nazaj
3. Sodelavec računalničar.

In ja, še nekaj si spregledala.
Sem napisala, da sem se naučila marsikaj sama, za lastne potrebe.
Ampak težava je kar na suho nekaj delat.
Lažje je vsekakor, da dobiš projekt, nekaj skušaš narediti, se učiš na spletu, tuhtaš in ko se ti čisto zatakne, vprašaš “mentorja”.

ja, važno je od samoiniciative. Napisala sem, da imam redno službo in da nisem prepričana, ali se mi ljubi spuščati in zagristi pri 40. letih spet v to.
Moja redna služba je takšna, da nekaj ur na dan tudi nekaj čakam, da ostali naredijo svoj delež, potem jaz storim svoj delež. Tako da bi se lahko tudi v tem času učila. Važno je, ali se bom za to odločila. Če se za nekaj odločim, to tudi speljem. Vsaj do sedaj sem.
Ugotovitev, da imajo IT-jevci večinoma malo poseben način komunikacije pa ni moja izmišljotina, ampak dejstvo. ;))

13 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} je velika razlika, ampak 20 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, kolikor je razlika med razkritimi in nerazkritimi ženskami, je pa še večja.

Raziskava je dovolj obsežna, da nimam nekih tethnih razlogov za mišljenje, da bi spolna struktura tukaj kaj posebej odstopala od drugih kolektivov na tem področju. Možno pa seveda je vse.
[/quote]

Če bi hoteli “dokazati” (moški) seksizem (da moški podpirajo/izbirajo moške, ker so moški in zavračajo delo žensk, ker so ženske), bi bilo za pričakovati, da bo padec pri moških manjši. Ker med 13{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} in 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ni tako zelo velika razlika, oboji so doživeli kar velik padec ob razkritju spola.

Če se raziskava loteva teme seksizma in ugotavlja, ali in v koliki meri spol programerjev vpliva na potrditev kode, potem tudi spol odločevalcev na drugi strani ni nepomemben dejavnik (nevtralen). Če bi hoteli narediti zadevo bolj verodostojno in transparentno, bi morali (recimo) izvesti projekt v dveh delih, z istimi programerji in istimi odločevalci. Prvo leto bi recimo ocenjevali projekte, ne da bi poznali spol, drugo leto pa delo teh istih programerjev, z razkritim spolom (seveda tako, da ne bi vedeli, da je to še vedno del iste raziskave). Če bi nato za vsakega odločevalca vodili tudi osebno statistiko (vse šifrirano seveda), bi na koncu lahko videli, v koliko primerih in pri koliko odločevalcev je spol programerja dejansko vplival na potrditev kode. Če seveda predpostavimo, da je kvaliteta dela nekega programerja konstantna in v obeh primerih približno enaka.

Z drugimi besedami, če je padec potrjenih kod pri ženskah pričakovan – stereotipno moško področje in je to tudi bila delovna hipoteza (We hypothesized that pull requests made by women are less likely to be accepted than thosemade by men. -, pa ostaja vprašanje, zakaj tako velik padec pri moških? Odgovora na to vprašanje ni, niti si ga očitno nihče ni zares postavil. Mogoče je raziskava dovolj obširna, ni pa dovolj natančna, je pa dokazala to, kar je hotela.

Pri statistiki je pač vedno tako, da je že umeščena v neko agendo:

[img]http://shrani.si/f/1Q/sm/4fG0f27G/canning.jpg[/img]

Kot da bi to, da bi obravnavali vsaj hipotetično možnost, da se tudi ženske lahko odločajo seksistično, ogrozila cel projekt. Manjka torej neke znanstvene – nevtralne in objektivne – distance, ki bi tudi metodološko raziskavo izpeljala drugače.

Moje videnje je, da je sama razlika med moškimi in ženskami tako v prvem (78{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}/74{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) kot drugem (58{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}/61{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) primeru dokaj majhna, a vseeno v škodo žensk (ki so imele v 1. primeru celo več potrjenih kod). Toda razkritje spola je negativno vplivalo na programerje obeh spolov in spet razlika ni tako zelo velika (20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}/13{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), je pa nekoliko večja. Če je padec pri ženskah pojasnjen s seksizmom, pa se jim drugega padca sploh ni zdelo vredno tematizirati, še manj pojasnjevati.

Z vidika upravljanja z resursi je bistveno zagotavljati, da starsi ubijejo vse svoje otroke, preden se tudi sami dokoncno razgradijo.

—

Referencno integriteto zagotavljamo tudi tako, da eliminiramo vse sirote, nastale med preizkusanjem samodejnega generiranja otrok.

—

…

🙂

Seksizem lahko razloži marsikaj, ne razloži pa uspešnega prodora žensk na veliko zelo “moških področij” in celo prevzema/feminizacije velikega dela področja (šolstvo, sodstvo, zdravstvo).
Zakaj tam ja, tu pa ne? Sploh če je bilo med pionirji programiranja zelo veliko žensk in to področje ni bilo že od vsega začetka zaprto za ženske tako, kot zgoraj našteta?
Sploh če upoštevamo, da je to delo precej ženskam prijazno – lahko se dela celo od doma, nisi vezan na strogi delavnik, zaslužek je relativno dober, delo ni fizično zahtevno itd.

Ce zelis mi pisi na mail. Malce se predstavi z vidika, kaj bi znala narediti, napisi razpolozljivost (na tedenski ravni in grobe plane odsotnosti do konca leta) in zeleno urno postavko. Morda bi nasel kaj, kar morem oddati v delo drugemu.

Dve svetovni vojni in gromozanski manjko moških je moral biti vmes.

Plud kapitalist, država.. je bil vesel, da za isto delo učitelja, lahko plačuje -ico za vsaj 25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} manj. In ker so plače padle – feminizacija pokica – so tudi moški šli za bolje plačanimi poklici.

Skrb za status.

IMHO bi o obeh stvareh (o interesu ali sposobnostih) težko govorili. Mislim, da gre bolj za splošno posplošeno mnenje o določenem poklicu in njegovem ugledu.
Če gledam programersko delo v naši ekipi, ni nič kaj drugačno, kot delo tajnice ali računovodkinje. Nekaj je sestankov, večinoma pa delo za računalnikom. Ampak na ekonomski so večinoma ženske, v računalništvu pa moški. Tudi za mesarski poklic se odloči zelo malo žensk, ampak na veterini jih je pa precej več – čeprav večina veterinarjev, ki se zaposli v fohu na koncu dela v mesnicah oz. v povezavi z mesom. Zanimivo a ne?

In če vprašaš navadnega plebejca, ali bi bil direktor, ti bo večina potrdila – saj je splošno mnenje, da direktor nič ne dela ima tajnico in visoko plačo. Pa je temu res tako?

Dve svetovni vojni in gromozanski manjko moških je moral biti vmes.

Plus država, kapitalist.. je bil vesel, da za isto delo učitelja, lahko plačuje -ico za vsaj 25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} manj. In ker je moških zmanjkalo, kot je pri vojnah običajno (pri svetovnih za nekaj milijonov), potem ne morejo več zasestih starih poklicov.
Še vedno so jih pa potrebovali tam, kjer imajo moški bistveno prednost: mišična masa. Za vsak slučaj so pa seksistično tudi zasedli bolje plačana delovna mesta.. mesto učitelja ni bilo več ugledno, niti dobro plačano.. feminizacija poklica. Niso pa mogli več zahtevati prepovedi izobraževanja, prepovedi delovanja v umetnosti.. kot pred obema vojnama. Ni več absolutne nadmoči.. je pa realna: moški še vedno paternalistično zasedajo večino vodilnih in političnih funkcij.. kot tudi dobro ali bolje plačanih.

Skrb za status.

Dve svetovni vojni in gromozanski manjko moških je moral biti vmes.

Plus država, kapitalist.. je bil vesel, da za isto delo učitelja, lahko plačuje -ico za vsaj 25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} manj. In ker je moških zmanjkalo, kot je pri vojnah običajno (pri svetovnih za nekaj milijonov), potem ne morejo več zasestih starih poklicov.
Še vedno so jih pa potrebovali tam, kjer imajo moški bistveno prednost: mišična masa. Za vsak slučaj so pa seksistično tudi zasedli bolje plačana delovna mesta.. mesto učitelja ni bilo več ugledno, niti dobro plačano.. feminizacija poklica. Niso pa mogli več zahtevati prepovedi izobraževanja, prepovedi delovanja v umetnosti.. kot pred obema vojnama. Ni več absolutne nadmoči.. je pa realna: moški še vedno paternalistično zasedajo večino vodilnih in političnih funkcij.. kot tudi dobro ali bolje plačanih.

Skrb za status.
[/quote]
Tebi je levakarska indoktrinacija ze cisto zjebala razum.