A ko boste vi šli v dom, vam bo vseeno, če boste tam z enim ali dvema neznancema??
Ja kaj pa naj?
Sem še v službi, mama je vsa uboga, ne more skrbeti sama zase.
Ni želela nikakršne plačane pomoči, ne obiska patronaže – kaj pa naj?
Ne nabijaj slabe vesti generaciji ljudi, starih 50.-60 let, ki imajo že sami kakšne zdravstvene težave, so še zaposleni, imajo otroke, ki si ustvarjajo domove in družine in še starše, ki ne zmorejo več skrbeti zase.
Kaj naj – crknemo od razdajanja??
[/quote]
Kakšno razdajanje? Tvoja mama je v domu, najbrž je imela tudi kakšno nepremičnino, lastnino? In iz te nepremičnine se ji poplača za svojo sobo. Kdo nabija slabo vest? A nepremičnine pa ne dat, čeprav so LAST STARŠEV!!! Samo ne mi o razdajanju, lepo te prosim…Ravno obratno je, vse jim poberete še za časa življenja, potem jih pa pustite hirat v triposteljnih sobah, ker so najcenejše. Ma mrš! Izjeme izvzete, ampak ravno taki, ki najbolj jamrate, kako se razdajate, ste tisti, ki jokate, kako morate doplačevat par sto evrov, hkrati pa ste staršu prevzeli njegovo nepremičnino. Prodajte jo, pa iz tega plačujte “luksuz” starša, ki živi v enoposteljni sobi! A ne, to pa ne!!
Ja kaj pa naj?
Sem še v službi, mama je vsa uboga, ne more skrbeti sama zase.
Ni želela nikakršne plačane pomoči, ne obiska patronaže – kaj pa naj?
Ne nabijaj slabe vesti generaciji ljudi, starih 50.-60 let, ki imajo že sami kakšne zdravstvene težave, so še zaposleni, imajo otroke, ki si ustvarjajo domove in družine in še starše, ki ne zmorejo več skrbeti zase.
Kaj naj – crknemo od razdajanja??
[/quote]
Tast je v postelji od poletja, dom ne pride v poštev, in ker so trije otroci in še njihove soproge in odraščajoči vnuki, brez problema skrbimo zanj in se ne razdajamo.
Skrbimo pa zanj, ker ga poznamo in ga spoštujemo in bo tako ostalo, dom bo tista res zadnja možnost.
Moja starša pa sta še pri močeh, ampak pri nas smo pa štirje in še vnuki tako da bomo in smo že tudi na naši strani skrbeli zanju in ne ne bosta breme, namreč to je medgeneracijska solidarnost in ne razdajanje.
Človek res ne ve, kaj bi vi radi. Enkrat se derete, da ni prostora v domovih, da se domov ne gradi, da je premalo osebja v njih, potem pa spet, da so to same hiralnice, da je zločin stare v domove pošiljat in podobno. Ni čudno, da se politikom je.be za vas, ker vam v nobenem primeri ni moč ustreči. Zakaj bi se sploh kdo sekiral zaradi vas, če ne znate drugega kot kritizirat vse po vrsti?
Kakšno razdajanje? Tvoja mama je v domu, najbrž je imela tudi kakšno nepremičnino, lastnino? In iz te nepremičnine se ji poplača za svojo sobo. Kdo nabija slabo vest? A nepremičnine pa ne dat, čeprav so LAST STARŠEV!!! Samo ne mi o razdajanju, lepo te prosim…Ravno obratno je, vse jim poberete še za časa življenja, potem jih pa pustite hirat v triposteljnih sobah, ker so najcenejše. Ma mrš! Izjeme izvzete, ampak ravno taki, ki najbolj jamrate, kako se razdajate, ste tisti, ki jokate, kako morate doplačevat par sto evrov, hkrati pa ste staršu prevzeli njegovo nepremičnino. Prodajte jo, pa iz tega plačujte “luksuz” starša, ki živi v enoposteljni sobi! A ne, to pa ne!!
[/quote]
Tista lastnina je LAST starša. Kaj pa če je ne želi prodati? Kaj pa potem? Poznam dva takšna primera – ena je že 10 let v domu, pa noče prodati bajte, ki propada. Otroci pa doplačujejo. So vsi za to, da bi prodali, samo mama ni. Ker živi v iluziji, da bo enkrat šla nazaj domov. Kaj pa potem? Nič, a ne? Ker ne moreš nič narediti!
Tast je v postelji od poletja, dom ne pride v poštev, in ker so trije otroci in še njihove soproge in odraščajoči vnuki, brez problema skrbimo zanj in se ne razdajamo.
Skrbimo pa zanj, ker ga poznamo in ga spoštujemo in bo tako ostalo, dom bo tista res zadnja možnost.
Moja starša pa sta še pri močeh, ampak pri nas smo pa štirje in še vnuki tako da bomo in smo že tudi na naši strani skrbeli zanju in ne ne bosta breme, namreč to je medgeneracijska solidarnost in ne razdajanje.
[/quote]
No jaz pa sem edinka, z očetom starim 85 let (imela sta me pri očetovih 45 in mamiminih 35), ki živi 60km stran od nas, imam pa 3 otroke pod 8 let in šiht na dve smeni z delovnimi sobotami. Kako bi naj po tvoje izgledalo tole pri nas?
Aja najmlajša hči mora ostat ledig pa fraj pa brez otrok, da oskrbuje ostarele starše in tetice in strice.
No jaz pa sem edinka, z očetom starim 85 let (imela sta me pri očetovih 45 in mamiminih 35), ki živi 60km stran od nas, imam pa 3 otroke pod 8 let in šiht na dve smeni z delovnimi sobotami. Kako bi naj po tvoje izgledalo tole pri nas?
Aja najmlajša hči mora ostat ledig pa fraj pa brez otrok, da oskrbuje ostarele starše in tetice in strice.
[/quote]
Kaj misliš kako, ne more, ampak kaj ste pa študirali takrat, ko je bil pravi še pravi čas, tvoja starša in ti?
Pri 40 sem jaz imela 2 najstnika, šiht sicer še bolj dinamičen kot ti, ampak imela sem tudi možnost menjati šiht kdajkoli, ker pač sta mi starša enkrat v SŠ svetovala glede šihta in….
Saj vem zaplezali ste se in na prihodnost niste mislili! Pol pa joh in stok.
No jaz pa sem edinka, z očetom starim 85 let (imela sta me pri očetovih 45 in mamiminih 35), ki živi 60km stran od nas, imam pa 3 otroke pod 8 let in šiht na dve smeni z delovnimi sobotami. Kako bi naj po tvoje izgledalo tole pri nas?
Aja najmlajša hči mora ostat ledig pa fraj pa brez otrok, da oskrbuje ostarele starše in tetice in strice.
[/quote]
Ne ukvarjaj se z internetnimi svetnicami. Mislijo, kako so dobre, v resnici se pa niti pičice ne morejo vživeti v situacijo drugega, kljub trkanju po prsih niso zmožne niti osnovne empatije. Ubogi ti, ki so v njihovi oskrbi, ker so samo statisti za njihovo svetništvo pred sosedi.
V nekaterih primerih je mogoče, v nekaterih pa ni. Jaz pomagam skrbeti za svojo taščo, cel kup odraslih ljudi se nas prilagaja njej in usklajuje med seboj, a nekako gre, ker nas je veliko in ker tašča ni zahtevna. Ampak iskreno povedano, glede na njeno stanje, bi bilo zanjo glede rehabilitacije bistveno bolje poskrbljeno v domu in bi jo lahko še kaj popravili. Doma je več ali manj sama, z njo je ena oseba, ki tisti dan skrbi zanjo. Je samo pogojno pokretna, ven jo peljemo z vozičkom, vendar za to rabimo tri ljudi (stanujemo v hribu). V avto je en sam ne more spravit. Torej za en sprehod bi rabili tri ljudi … toliko se nas pa hkrati težko zbere.
Vnuki niso vključeni, razen za kakšno nekajurno varstvo vmes.
Imam kolega, ki je skrbel za svojo staro mamo, in je rekel, da upa, da mu nikoli več ne bo treba početi kaj takega. Pri 18, 19, verjamem, da ti ni višek lajfa previjat in temeljito umivat starega človeka po zadnjici in spolovilu, raztegovat babici sramne ustnice, da očistiš blato izmed njim in preverjat, ali je vse, kot je treba. Jaz zase vem, da tega pri 20 prav gotovo ne bi bila sposobna.
Moji starši so bili v domu. Poleg takih bolezni in stanj, ki jih težko obvladaš sam, sta bila oba tudi pokretna in dementna. Sem edinka in sem skrbela, dokler je šlo, ko sta zbolela oba, pa preprosto ni šlo več. Najprej je posteljo dobila mama, potem še oče. Pa ne mislit, da se potem skrb konča, še vedno je treba misliti na marsikaj. Meni je bilo veliko olajšanje, da sem k njima potem hodila na lepše – šli smo na sprehod, na kavo, klepetali, ko sta zbolela, sem ju hodila čim večkrat hranit (stanujem precej daleč), jaz sem ju tudi vozila k specialistom, dokler je le šlo. Prej sem pa itak samo delala pri njima doma in nisem imela niti pet minut časa za prijazno besedo … bilo je grozno! In popolnoma neproduktivno, to, kar sem delala jaz, bi z lahkoto počel kdorkoli drug, popoln neznanec, ker od mene nista imela nič.
Če povem samo to, da tudi v domu, ko je oče imel svoje posebne dogodke, je moralo na pomoč priti več ljudi, da so ga spravili v red – jaz pa naj bi to zmogla sama???
Res, ne se ozirat na svetnice, poleg tega internet vse prenese.
Kaj misliš kako, ne more, ampak kaj ste pa študirali takrat, ko je bil pravi še pravi čas, tvoja starša in ti?
Pri 40 sem jaz imela 2 najstnika, šiht sicer še bolj dinamičen kot ti, ampak imela sem tudi možnost menjati šiht kdajkoli, ker pač sta mi starša enkrat v SŠ svetovala glede šihta in….
Saj vem zaplezali ste se in na prihodnost niste mislili! Pol pa joh in stok.
[/quote]
Ampak ti dobesedno nisi čisto diht. Ti si že v srednji šoli gruntala, kako bo, ko bodo starši ostareli in obnemogli, zato naštepala čim prej kup otrok, da ti bodo pri tem pomagali? Še huje, že tvoji starši so rojevali samo zato, da imajo zdaj lastno četico pomočnikov? Joj, to je pa tudi ena huda patologija! In seveda pričakuješ, da bodo tvoji otroci spustili vse iz rok in skrbeli zate … itak. Saj zato si jih pa naštepala.
Tista lastnina je LAST starša. Kaj pa če je ne želi prodati? Kaj pa potem? Poznam dva takšna primera – ena je že 10 let v domu, pa noče prodati bajte, ki propada. Otroci pa doplačujejo. So vsi za to, da bi prodali, samo mama ni. Ker živi v iluziji, da bo enkrat šla nazaj domov. Kaj pa potem? Nič, a ne? Ker ne moreš nič narediti!
[/quote]
To je potem njena odločitev. Če hoče biti v sobi z večimi stanovalci, ker noče prodati stanovanja, okej. Govorim o situaciji, ko namesto starostnika otroci odločijo, da nočejo prodati nepremičnine, ker hočejo, da njim ostane. Starostnik naj se pa jeeebbbe… Opaziš razliko?
To je potem njena odločitev. Če hoče biti v sobi z večimi stanovalci, ker noče prodati stanovanja, okej. Govorim o situaciji, ko namesto starostnika otroci odločijo, da nočejo prodati nepremičnine, ker hočejo, da njim ostane. Starostnik naj se pa jeeebbbe… Opaziš razliko?
[/quote]
In kako otroci odločijo, če je pa njegova last? Razen če je starostniku odvzeta opravilna sposobnost, to pač ne gre. V resnici pa je navadno tako, da ti sami nočejo prodati, da bo to potem dediščina. Pa ker je to njihovo in je bogokletno kar koli prodat. Da zato morajo otroci plačevat, tudi ni fer (ker ima lastno premoženje), pa te noben ne vpraša. Žal je tako, da večina starostnikov res ne razmišlja trezno oz. ne razmišlja še pravočasno kako bo takrat, ko sami ne bodo zmogli več.
Ko so stari skrbeli zame, sem moral delat po njihovo, me niso nič spraševali, če mi paše, če jaz bi ali ne bi. Za luksuz ni bilo nikoli denarja zame. Če bojo potrebovali mojo pomoč, bodo pa poslušali mene ali nič. Če bo treba v sobo s cimrom, bo šel s cimrom. Kaj se to pravi, da moramo biti zdaj vsi sužnji njihovih kapric? In sploh ne mislim poslušat, da se stari ne morejo prilagodit, da jih ne moreš spremenit in podobne fraze. Še kako se lahko prilagodijo, samo prav na trdo jih je treba prijet. Kako so se pa ukrepom v domovih lahko prilagodili? Ker jih ni nihče vprašal, ali bi ali ne bi.
Lahko si želimo karkoli magari lep apartma samo vse je pogojeno s financami, te pa čigav je dom in kje je lokacija, dom v lasti občine/države in ven iz mesta je nekaj sto evrov cenejši od zasebnega v mestu ali periferiji, ceno dvigne še enoposteljna soba, lastna kopalnica in wc, balkon, potem je tu še v katero kategorijo nege spada starostnik, l, ll, lll, lV, dementni vsak skok iz ene v drugo je vsaj sto evrov dražje, v domu se doplačuje vse, dobesedno vse, vsaka pomoč se plača posebej, že to da starostnik ne je v jedilnici doma temveč v skupnih prostorih v nadstropju kjer ima sobo se plača dodatno ( 3,60€ na dan x 30 ) in je spet dobrih 100€ dodatno, moja mama je bila prvi mesec v dvoposteljni sobi in nega l. cena takrat 2016 sprejemljivih 720€ lokacija doma 50km iz Lj. dom v občinski lasti, hitro je dobila lastno sobo in novo ceno 930€, v nekaj mesecih je iz nege l. prestavljena v nego lll. v januarju 2018 je umrla cena je bila takrat že 1150€ kot vem je danes cena približno 1400€, dom se vsakoletno draži plače zaposlenih predvsem negovalk so pa enake kot prej.
In kako otroci odločijo, če je pa njegova last? Razen če je starostniku odvzeta opravilna sposobnost, to pač ne gre. V resnici pa je navadno tako, da ti sami nočejo prodati, da bo to potem dediščina. Pa ker je to njihovo in je bogokletno kar koli prodat. Da zato morajo otroci plačevat, tudi ni fer (ker ima lastno premoženje), pa te noben ne vpraša. Žal je tako, da večina starostnikov res ne razmišlja trezno oz. ne razmišlja še pravočasno kako bo takrat, ko sami ne bodo zmogli več.
[/quote]
Draga moja, v reali je tako, da starostnika pač ne poslušajo. Kaj bo pa sam starostnik naredil iz doma upokojencev, ko prosi otroka, naj proda stanovanje, da bo imel svojo sobo? A naj starostnik sam prodaja, itak rabi pomoč. In ja, poznam veliko primerov, ko otroci nočejo prodajati, ker hočejo obdržati nepremičnino, starostnik pa naj le s svojo penzijo plačuje tisto troposteljno sobo. Domovi upokojencev so brez interneta, nimajo osnov za računalnik. Ko bodo v domove hodili tisti, ki so zdaj stari 60, bo računalnik v domu nuja. Sedanji upokojenec pa dejansko nič ne more urejati brez pomoči, pa je lahko ne vem kako opravilno sposoben.
Domovi so sramota. Peščica enoposteljnih sob, nobene opremljenosti z računalniki (ja, nekateri starostniki bi ga uporabljali), nobene možnosti brezmesne prehrane (manj maščob, manj soli), to kar strežejo v domovih, je obup. Saj ni čudno, da tja prihajajo vedno bolj popolnoma nebogljeni starčki, ponavadi nepokretni ali dementni. Če bi bila kakšna izbira, bi zagotovo dobili veliko ljudi v boljšem stanju.
Torej če bi imela tvoja mati eno nepremičnino, ki bi jo ti v njenem imenu prodala, ko je šla v dom, ali pa oddajala in najemnino namenila njej, bi tudi če bi rabila doplačila 500 € na mesec še vedno komot prišla skozi, ne? S svojo penzijo + doplačilo iz nepremičnine. Če bi imela nepremičnino, vredno 150.000€, bi lahko ta denar porabila, da bi 25 let še mesečno dobivala ven 500 €. Pa vemo, da ne bi živela 25 let, ne? Ostalo bi pač ostalo otrokom.
Redko kakšen starostnik nima nobene nepremičnine v lasti ob odhodu v dom. In marsikateri bi rade volje prodal, da bi iz tega črpal za boljše okoliščine. Samo da se otrokom s tem ne ljubi ukvarjat, saj hočejo obdržati nepremičnino. Prodaja jim niti na pamet ne pade, to je ja njihova DEDIŠČINA. :))
Draga moja, v reali je tako, da starostnika pač ne poslušajo. Kaj bo pa sam starostnik naredil iz doma upokojencev, ko prosi otroka, naj proda stanovanje, da bo imel svojo sobo? A naj starostnik sam prodaja, itak rabi pomoč. In ja, poznam veliko primerov, ko otroci nočejo prodajati, ker hočejo obdržati nepremičnino, starostnik pa naj le s svojo penzijo plačuje tisto troposteljno sobo. Domovi upokojencev so brez interneta, nimajo osnov za računalnik. Ko bodo v domove hodili tisti, ki so zdaj stari 60, bo računalnik v domu nuja. Sedanji upokojenec pa dejansko nič ne more urejati brez pomoči, pa je lahko ne vem kako opravilno sposoben.
Domovi so sramota. Peščica enoposteljnih sob, nobene opremljenosti z računalniki (ja, nekateri starostniki bi ga uporabljali), nobene možnosti brezmesne prehrane (manj maščob, manj soli), to kar strežejo v domovih, je obup. Saj ni čudno, da tja prihajajo vedno bolj popolnoma nebogljeni starčki, ponavadi nepokretni ali dementni. Če bi bila kakšna izbira, bi zagotovo dobili veliko ljudi v boljšem stanju.
[/quote]
Če je tako “zmečkan” ta starostnik, potem je itak vseeno. Lahko pa bi se obrnil na socialno delavko v domu, ta pa bi ga usmerila naprej. Samo je prej to, da bajte in zemlje se ne prodaja mišljenje v njih samih. Pa potem bi bila vrednost vedno premajhna, pa škoda bi bilo denarja za odvetnika,….pa tisoč in en izgovor (ppri nas je bilo tudi, da ji kupec ni bil všeč ne vem že zakaj)….potem pa se vse skupaj zavleče in na koncu izgubiš vso voljo pomagat človeku, ki očitno pomoči noče. Ne rečem, da niso tudi požrtni otroci, ampak hej, verjetno so tako navajeni že od prej – da se jim je samo dajalo. Nimajo apetitov od včeraj. Sploh pa je glede na penzije tako, da morajo v vsakem primeru doplačevati tudi otroci.
Se pa sicer strinjam, da je treba še veliiiko narediti na področju oskrbe in opreme, samo to spet stane. Da bi pa kdo od starih poskrbel za svojo starost (tudi tako, da bi sam prodal svoje nepremičnine še takrat, ko zmore sam) je pa pri nas, ki smo prikovani na eno mesto zgleda, čisto nepredstavljivo. Zato še dolgo ne bo nič bolje če ne bomo zmogli narediti tistega miselnega preskoka in začeli misliti na to, kako bomo sami poskrbeli za svojo starost in pri tem ne bili sužnji svojih bajt.
Ampak ti dobesedno nisi čisto diht. Ti si že v srednji šoli gruntala, kako bo, ko bodo starši ostareli in obnemogli, zato naštepala čim prej kup otrok, da ti bodo pri tem pomagali? Še huje, že tvoji starši so rojevali samo zato, da imajo zdaj lastno četico pomočnikov? Joj, to je pa tudi ena huda patologija! In seveda pričakuješ, da bodo tvoji otroci spustili vse iz rok in skrbeli zate … itak. Saj zato si jih pa naštepala.
[/quote]
Ti pa najbolj ne razumeš napisanega al?
Ko je enkrat tako daleč, da se ljudje žrtvujejo za nekoga, je že vse zamujeno, od vzgoje naprej.
PS
Prvi je bil malo neplanirani, drugi pa še bolj, torej tudi teorija o štepanju ti pade v vodo.
Torej če bi imela tvoja mati eno nepremičnino, ki bi jo ti v njenem imenu prodala, ko je šla v dom, ali pa oddajala in najemnino namenila njej, bi tudi če bi rabila doplačila 500 € na mesec še vedno komot prišla skozi, ne? S svojo penzijo + doplačilo iz nepremičnine. Če bi imela nepremičnino, vredno 150.000€, bi lahko ta denar porabila, da bi 25 let še mesečno dobivala ven 500 €. Pa vemo, da ne bi živela 25 let, ne? Ostalo bi pač ostalo otrokom.
Redko kakšen starostnik nima nobene nepremičnine v lasti ob odhodu v dom. In marsikateri bi rade volje prodal, da bi iz tega črpal za boljše okoliščine. Samo da se otrokom s tem ne ljubi ukvarjat, saj hočejo obdržati nepremičnino. Prodaja jim niti na pamet ne pade, to je ja njihova DEDIŠČINA. :))
[/quote]
Oprosti, ampak v moji okolici je 5 takšnih, kjer bo otroci z veseljem prodali, pa se tastari tega oklepajo. Pravzaprav ne poznam čisto nobenega starostnika, ki bi res rad prodal še tako ničvredno zemljo. Kje točno živiš ti, da je obratno? V Ljubljani? Ker povsod naokoli je drugače. Ker tudi nepremičnine niso veliko vredne.
Torej če bi imela tvoja mati eno nepremičnino, ki bi jo ti v njenem imenu prodala, ko je šla v dom, ali pa oddajala in najemnino namenila njej, bi tudi če bi rabila doplačila 500 € na mesec še vedno komot prišla skozi, ne? S svojo penzijo + doplačilo iz nepremičnine. Če bi imela nepremičnino, vredno 150.000€, bi lahko ta denar porabila, da bi 25 let še mesečno dobivala ven 500 €. Pa vemo, da ne bi živela 25 let, ne? Ostalo bi pač ostalo otrokom.
Redko kakšen starostnik nima nobene nepremičnine v lasti ob odhodu v dom. In marsikateri bi rade volje prodal, da bi iz tega črpal za boljše okoliščine. Samo da se otrokom s tem ne ljubi ukvarjat, saj hočejo obdržati nepremičnino. Prodaja jim niti na pamet ne pade, to je ja njihova DEDIŠČINA. :))
[/quote]
Tri četrt Slovenije živi v nepremičninah, ki so ali nezanimive za trg ali pa poceni, ker so stare in zanemarjene. Ti si zdaj za primer vzela desetino starih ljudi, ki ima nekaj vredne nepremičnine … Dodaten problem so večstanovanjske hiše, ker ko se otroci naselijo v mansardi, seveda ne morejo druge polovice prodati, tudi če bi želeli (neurejeno pravno stanje, ki danes načeloma ne gre skozi). Potem imaš tu razne “haložanke”, ki zagovarjajo, da se že nekako poskrbi znotraj družine in starcem ni treba misliti naprej, če le imajo svoje otroke. Bodo že otroci poskrbeli …
In še današnje generacije staršev otrok na pragu odraslosti razmišljajo predvsem, kako otroku pomagati do nepremičnine, ne kako poskrbeti za svoja stara leta (ki se lahko zelo zelo vlečejo in veliko stanejo).
Tri četrt Slovenije živi v nepremičninah, ki so ali nezanimive za trg ali pa poceni, ker so stare in zanemarjene. Ti si zdaj za primer vzela desetino starih ljudi, ki ima nekaj vredne nepremičnine … Dodaten problem so večstanovanjske hiše, ker ko se otroci naselijo v mansardi, seveda ne morejo druge polovice prodati, tudi če bi želeli (neurejeno pravno stanje, ki danes načeloma ne gre skozi). Potem imaš tu razne “haložanke”, ki zagovarjajo, da se že nekako poskrbi znotraj družine in starcem ni treba misliti naprej, če le imajo svoje otroke. Bodo že otroci poskrbeli …
In še današnje generacije staršev otrok na pragu odraslosti razmišljajo predvsem, kako otroku pomagati do nepremičnine, ne kako poskrbeti za svoja stara leta (ki se lahko zelo zelo vlečejo in veliko stanejo).
[/quote]
Zanimivo, kako razumeš moje zapise! Jaz bom tako kot sem napisala, ti pa tako, kot pač boš, jaz vem zakaj bom, tako kot bom, ti pa tudi, zakaj potem ta arogantni ton s tvoje strani?
Moja računica se izide, pa tvoja?
PS
Besedo računica vzemi v prenesenem pomenu in jo komot zamenjaš za besedo predvidevanje, načrtovanje, pričakovan izid…..
Haložanka – se pravi, če ti do 38 leta ne bi uspelo zanosit (nwm mogoče zaradi zdravstvenih razlogov), sploh kasneje ne bi hotela imela več otrok, ker bi predvidevala/računala, da boš morala istočasno skrbet za ostarele starše in za svoje mladoletne otroke in da to ne bo šlo skoz in bi se otrokom odrekla?
Al pa da bodo vsi tvoji otroci/vnuki šli v tujino študirat/ko bodo odrasli.
Kdo ti bo potem pomagal skrbeti za starše? Ali otroci že vedo, da ne smejo nikamor, ker so predvideni, da bodo skrbeli za starce?