Kaj je narobe z moškimi…
Kaj je narobe z moškimi? Moški gledajo pornografijo in si mislijo, da so ženske take tudi v vsakdanjem življenju. Nimajo več nobenega smisla, da bi si dobili resno dekle, kasneje življenjsko sopotnico. Mislijo, da je pornografija resnično življenje.
Tudi punce niso več, kar so bile. Objavljajo svoje na pol nage fotografije po družbenih omrežjih, namesto, da bi se naučile gospodinjskih del, kuhati, peči, pospravljati, se izobraževati itd.
Nič več ni tako kot je bilo. Svet gre v maloro.
Ajej. Najprej skritizirati, nato pa izpostaviti eno največjih tržnih niš kritiziranega. Poželenje je pri večini žensk znatno manjše, kot pri večini moških. Sicer bi koncepta paritvenega plesa sploh ne bilo.
Sam nadzor poželenja pa je imel dve funkciji. Nadzor rojstev in zaradi velike socialne nevarnosti preprečevanju SPB.
[/quote]
Oprosti, ampak takšne trditve bi zahtevale kakšno utemeljitev. Ki je tukaj ni.
Tocno o tem pisem tudi jaz. Le da grem jaz se korak naprej od tam, kjer se je Jungu dokoncno zataknilo (kvadrant znacajev). Moje pisanje, kot pravim je res da zaznamovano z Jungom, a sem v trideset letih razmisljanj in branja na to temo seveda mocno presegel temelje, ki sta jih omenjeni s Fromom v meni polozila.
Tako da… ne razumem, cemu oporekas. Moje pisanje je zgolj sirse in bolj prakticno, nekako – ce si drznem – nadgradnja tega, kar je opazal tudi Jung. Tvoj prispevek mojih pisanj v nicemer ne ovrze. Zgolj vsebinsko podkrepi v ozjem delu.
[/quote]
Če bi Junga dejansko (poglobljeno) bral, bi vedel/videl, da je moja izpeljava dosledna, ne pa sprevržena oz. manipulativna. Moj drugi post je bil samo dodatna pojasnitev v tej smeri.
Res pa je, da Jung ni priljubljen ne na levi politično-intelektualno-ideološki sceni (ker ga – včasih utemeljeno – obtožujejo obskurantizma), niti (vsaj zares ne) na desni, čeprav ga poskušajo zlorabiti za ponovno afirmacijo nekih tradicionalnih družbenih vlog v skladu z grško-krščanskim dojemanjem aktivnega/moškega in pasivnega/ženskega principa (torej, določeno redukcijo principa na spol in/ali družbene vloge), kar pa Jungov konceptualni aparat natanko presega (saj predpostavlja oba principa znotraj vsakega človeka) in je v tem bil „pred svojim časom“. Jung je izhajal iz Taa (čeprav je uporabil za zahodnjake bolj domače, latinsko, izrazoslovje), zato ker nikjer v zahodni družbi ni našel koncepta, ki bi dva principa združeval V SEBI – vedno je bila le neka binarna opozicija, ki pa se nekje zunaj „poklopi“. Tudi zahodna astrologija npr. sodi v ta miselni horizont, saj uči, da je naš partner v za 180° oddaljeni hiši.
Morda se motim, a iz tvojega zapisa sem razumela, da ti Junga bereš tako, kot je odebeljeno zgoraj (Anima/Animus v funkciji Persone (naš družbeni jaz, vloga), potem pa je še nek „ostanek“). V tem smislu je to manipulacija, sprevračanje Junga (lahko pa rečeš tudi „nadgradnja“, če ti je ljubše, v resnici pa je regresija glede na Junga), ki ravno v izogib temu Animo uporablja izključno v povezavi z ženskim principom pri moškem in Animus izključno za moški princip pri ženski. (kar lahko prebereš v vsakem čtivu tipa Jung za telebane)
Glede materinskega Erosa in očetovskega Logosa torej tudi velja, da ženska, ki nima pozitivnih lastnosti Animusa ne bo dobra mati (ker tudi njena ženska, materinska stran ne bo prišla do izraza), enako kot moški, ki mu manjkajo pozitivne lastnosti Anime ne bo dober oče (ne bo zares avtoriteta (otrok ga ne bo prepoznal/sprejel kot takega), lahko pa bo družinski jebiveter (odsoten, odtujen oče) ali tiran, ki svojo voljo poskuša uveljaviti s silo. Kompenzacij in kapric poznata oba spola še pa še.
Če bi Junga dejansko (poglobljeno) bral, bi vedel/videl, da je moja izpeljava dosledna, ne pa sprevržena oz. manipulativna. Moj drugi post je bil samo dodatna pojasnitev v tej smeri.
Res pa je, da Jung ni priljubljen ne na levi politično-intelektualno-ideološki sceni (ker ga – včasih utemeljeno – obtožujejo obskurantizma), niti (vsaj zares ne) na desni, čeprav ga poskušajo zlorabiti za ponovno afirmacijo nekih tradicionalnih družbenih vlog v skladu z grško-krščanskim dojemanjem aktivnega/moškega in pasivnega/ženskega principa (torej, določeno redukcijo principa na spol in/ali družbene vloge), kar pa Jungov konceptualni aparat natanko presega (saj predpostavlja oba principa znotraj vsakega človeka) in je v tem bil „pred svojim časom“. Jung je izhajal iz Taa (čeprav je uporabil za zahodnjake bolj domače, latinsko, izrazoslovje), zato ker nikjer v zahodni družbi ni našel koncepta, ki bi dva principa združeval V SEBI – vedno je bila le neka binarna opozicija, ki pa se nekje zunaj „poklopi“. Tudi zahodna astrologija npr. sodi v ta miselni horizont, saj uči, da je naš partner v za 180° oddaljeni hiši.
Morda se motim, a iz tvojega zapisa sem razumela, da ti Junga bereš tako, kot je odebeljeno zgoraj (Anima/Animus v funkciji Persone (naš družbeni jaz, vloga), potem pa je še nek „ostanek“). V tem smislu je to manipulacija, sprevračanje Junga (lahko pa rečeš tudi „nadgradnja“, če ti je ljubše, v resnici pa je regresija glede na Junga), ki ravno v izogib temu Animo uporablja izključno v povezavi z ženskim principom pri moškem in Animus izključno za moški princip pri ženski. (kar lahko prebereš v vsakem čtivu tipa Jung za telebane)
Glede materinskega Erosa in očetovskega Logosa torej tudi velja, da ženska, ki nima pozitivnih lastnosti Animusa ne bo dobra mati (ker tudi njena ženska, materinska stran ne bo prišla do izraza), enako kot moški, ki mu manjkajo pozitivne lastnosti Anime ne bo dober oče (ne bo zares avtoriteta (otrok ga ne bo prepoznal/sprejel kot takega), lahko pa bo družinski jebiveter (odsoten, odtujen oče) ali tiran, ki svojo voljo poskuša uveljaviti s silo. Kompenzacij in kapric poznata oba spola še pa še.
[/quote]
No ja. Tema sicer ni o Jungu, a je meni sicer zanimiv. Ja, res se je navduševal nad vzhodnimi filozofijami, ter krščanskim misticizmom ( ki je poznal dualizem, tako da tvoje navedbe ne držijo povsem) in je odkrito simpatiziral tudi z rožnokrižarji (kar je spet v kontestu časa nekako razumljivo). Ravno njegovi odkloni v mistično so tudi vplivali na to, da je (bil?) s strani znanstvene srenje tudi pogosto zapostavljen.
Zato tudi tvoje interpretacije “dihtonomije po Jungu” nikakor ne morem sprejeti, saj (danes, ko je vse skupaj veliko lažje dodtopno) solidno poznam tudi omenjene smeri in njih učenja. Ki jih lahko “takole poljudno” strnemo v simbol jing-jang in nikakor na način, kot ti to poskušaš prikazati. Oprosti, ampak kar pišeš je v kontekstu v katerega to vstavljaš popoln absurd. Lahko je to tvoje mnenja, tvoja filozofija. Tudi jaz imam svojo. A je ne podtikam Jungu, Frommu, Heglu, Pitagori, Hermesu Trismegistosu, ipd. Tako da:
– kar pišeš definitivno ni smiselna interpretacija Junga
– kar navajaš na noben način ne oporeka mojim dosedanjim trditvam (kar je logično, saj se naslanjam na ta učenja)
– to ni tema o Jungu, temveč nekako poskus nas laikov pojasniti, kje so glavni razlogi, ki botrujejo naraščajočemu trendu oddaljevanja med moškimi in ženskami (v t.i. zahodni civilizaciji oz. družbi)
No ja. Tema sicer ni o Jungu, a je meni sicer zanimiv. Ja, res se je navduševal nad vzhodnimi filozofijami, ter krščanskim misticizmom ( ki je poznal dualizem, tako da tvoje navedbe ne držijo povsem) in je odkrito simpatiziral tudi z rožnokrižarji (kar je spet v kontestu časa nekako razumljivo). Ravno njegovi odkloni v mistično so tudi vplivali na to, da je (bil?) s strani znanstvene srenje tudi pogosto zapostavljen.
Zato tudi tvoje interpretacije “dihtonomije po Jungu” nikakor ne morem sprejeti, saj (danes, ko je vse skupaj veliko lažje dodtopno) solidno poznam tudi omenjene smeri in njih učenja. Ki jih lahko “takole poljudno” strnemo v simbol jing-jang in nikakor na način, kot ti to poskušaš prikazati. Oprosti, ampak kar pišeš je v kontekstu v katerega to vstavljaš popoln absurd. Lahko je to tvoje mnenja, tvoja filozofija. Tudi jaz imam svojo. A je ne podtikam Jungu, Frommu, Heglu, Pitagori, Hermesu Trismegistosu, ipd. Tako da:
– kar pišeš definitivno ni smiselna interpretacija Junga
– kar navajaš na noben način ne oporeka mojim dosedanjim trditvam (kar je logično, saj se naslanjam na ta učenja)
– to ni tema o Jungu, temveč nekako poskus nas laikov pojasniti, kje so glavni razlogi, ki botrujejo naraščajočemu trendu oddaljevanja med moškimi in ženskami (v t.i. zahodni civilizaciji oz. družbi)
[/quote]
P.S.: Da se popravim. Imaš pa seveda prav, če zadeve interpretiramo po načelu “svetopisemske dogme”. Potem ti ne morem oporekati, da dostopni Jungovi zapisi govorijo na način, kot opisuješ. Kar tudi uporabljajo njegovi kritiki proti njemu.
Kot rečeno, sam poskušam poiskati nek smisel v čtivu, ki ga berem. V duhu one južnjaške: “Što je pjesnik zapravo hteo da kaže…?” Strah in trepet bosanskih učencev in dijakov, pri pouku materinščine. 🙂
Zato tudi nerad navajam avtorje/šole, na katere se sicer naslanjam. Ker se je skozi poskuse praktične aplikacije vseh teh različnih učenj nabrala tudi že množica lastnih dodatkov (pa lahko brez problema pristanem na poimenovanje regresija, saj je poenostavitev vsega skupaj tudi osnovni namen mojega ukvarjanja s temo).
Zgolj v izogib osebnemu ping pongu in napačnim interpretacijam moje izhodiščne pozicije. 😉
No ja. Tema sicer ni o Jungu, a je meni sicer zanimiv. Ja, res se je navduševal nad vzhodnimi filozofijami, ter krščanskim misticizmom ( ki je poznal dualizem, tako da tvoje navedbe ne držijo povsem) in je odkrito simpatiziral tudi z rožnokrižarji (kar je spet v kontestu časa nekako razumljivo). Ravno njegovi odkloni v mistično so tudi vplivali na to, da je (bil?) s strani znanstvene srenje tudi pogosto zapostavljen.
Zato tudi tvoje interpretacije “dihtonomije po Jungu” nikakor ne morem sprejeti, saj (danes, ko je vse skupaj veliko lažje dodtopno) solidno poznam tudi omenjene smeri in njih učenja. Ki jih lahko “takole poljudno” strnemo v simbol jing-jang in nikakor na način, kot ti to poskušaš prikazati. Oprosti, ampak kar pišeš je v kontekstu v katerega to vstavljaš popoln absurd. Lahko je to tvoje mnenja, tvoja filozofija. Tudi jaz imam svojo. A je ne podtikam Jungu, Frommu, Heglu, Pitagori, Hermesu Trismegistosu, ipd. Tako da:
– kar pišeš definitivno ni smiselna interpretacija Junga
– kar navajaš na noben način ne oporeka mojim dosedanjim trditvam (kar je logično, saj se naslanjam na ta učenja)
– to ni tema o Jungu, temveč nekako poskus nas laikov pojasniti, kje so glavni razlogi, ki botrujejo naraščajočemu trendu oddaljevanja med moškimi in ženskami (v t.i. zahodni civilizaciji oz. družbi)
[/quote]
Desi, Senčin Animus te je intelektualno povsem razgalil in ponižal! 😀
Vpiši v youtube “Marie Louise Von Franz” , Jungova učenka, mogoče celo ljubica, čeprav dvomim, ker je precej mlajš, pa smatral jo je za “možačo” (v jungovskem jeziku je to ženska z rigidnim ali konfliktnim Animusom, ki intelektualizira in daje vrednostne obsodbe, saj ji je priporočil psa, da razvije nežnejšo, materinsko, ženstveno plat osebnosti) :-), ima dobre zadeve (analize pravljic), zelo poljudne razlage, tudi za prebrat.
https://www.youtube.com/watch?v=f69bifDcko8
Meni je Jung kot en upgrade Freuda iz verzije 1.0 na 1.1, ampak ni to za nekoga, ki je materialistični racionalist, npr. Slavoj Žižek in tudi Roman Vodeb samo Freuda in tudi Lakana “gonita” s poudarkom oz. s fiksacijo na seksualnosti, kar zna biti precej suhoparno in omejeno. “Jungovski bog” je kolektivno nezavedno je precej bolj živo in pisano, s katerim navežemo stik s kontemplacijo in razumevanjem njene simbolne arhetipske govorice, kot so sanje, miti, pravljice … http://pentagram.tk/
Desi, Senčin Animus te je intelektualno povsem razgalil in ponižal! 😀
Vpiši v youtube “Marie Louise Von Franz” , Jungova učenka, mogoče celo ljubica, čeprav dvomim, ker je precej mlajš, pa smatral jo je za “možačo” (v jungovskem jeziku je to ženska z rigidnim ali konfliktnim Animusom, ki intelektualizira in daje vrednostne obsodbe, saj ji je priporočil psa, da razvije nežnejšo, materinsko, ženstveno plat osebnosti) :-), ima dobre zadeve (analize pravljic), zelo poljudne razlage, tudi za prebrat.
https://www.youtube.com/watch?v=f69bifDcko8
Meni je Jung kot en upgrade Freuda iz verzije 1.0 na 1.1, ampak ni to za nekoga, ki je materialistični racionalist, npr. Slavoj Žižek in tudi Roman Vodeb samo Freuda in tudi Lakana “gonita” s poudarkom oz. s fiksacijo na seksualnosti, kar zna biti precej suhoparno in omejeno. “Jungovski bog” je kolektivno nezavedno je precej bolj živo in pisano, s katerim navežemo stik s kontemplacijo in razumevanjem njene simbolne arhetipske govorice, kot so sanje, miti, pravljice … http://pentagram.tk/
[/quote]
Ah, kje pa. V končni fazi sem tudi v zadnjem postu jasno napisal, da ima seveda “by the book” prav. Gibljemo se na področjih, kjer je zaenkrat še vse v povojih, gledano z vidika ponovljivosti eksperimentov, kar naj bi bil eden postulatov tega, čemur rečemo znanost.
Sam se nimam teoretika, čeprav dosti črpam tudi od mistikov. Fascinirajo me ideje, ki se jih da aplicirati in se izkažejo za kolikor toliko predvidljivo ponovljive. Teorija zaradi teorije same ni nekaj, kar bi me fasciniralo. In se tudi popolnoma zavedam, da hodim po robu, ves čas v skušnjavi, da kako briljantno idejo zvedem na golo dejstvo.
Moja sotuacija je torej podobna tisti z zakoni in moralo. Večina med nami sem ter tja vozi prehitro, prevozi rdečo, si privošči kakšno laž v dobri veri, itd. In nisem puritanec, ki bi si nadel angelski sij in slepo zanikal da to počnem. Podobno je tudi pri teh debatah. Ne poglabljam se v čtiva velikih mislecev, da bi jih znal na pamet citirati. Njihove ideje mi služijo bolj kot drugačen vpogled v tvarino, ki me zanima.
Vzorci, ki jih navajam, so ponovljivi. Dokaj empirični. Koliko se skladajo z velikimi misleci ne vpliva na mojo samopodobo. Otroška igra, ki mi je nekako vodilo, temelji na temu, da ne vem. V duhu one: malokatera gospodinja ve kaj povedati o električnem tokokrogu, uplinjanju trdnih snovi, ipd. A znajo skuhati odlično kosilo.
Moj pristop k znsnosti v duhu slednje primerjave je torej: kako naj skuham okusno kosilo. Potem se morda vprašam, kako to doseči energijsko bolj učinkovito,… in tako naprej. In ne obratno, da bi nalagal neke teorije v moj pomnilnik, brez neke vsaj grobe predstave, kje bi to mogel aplicirati.