Tale tvoj quote je bolj new age wanna be filozofija.

Jaz sedaj kot milionar nisem čisto nič bolj ali manj srečen, kot sem bil prej. Največja sreča je zdravje, dobra in vroča punca ob tebi, ter mrzlo pivo po tem. Za to pa rabiš natanko 2,5 eur. Za pivo potem.

Tale tvoj quote je bolj new age wanna be filozofija.

Jaz sedaj kot milionar nisem čisto nič bolj ali manj srečen, kot sem bil prej. Največja sreča je zdravje, dobra in vroča punca ob tebi, ter mrzlo pivo po tem. Za to pa rabiš natanko 2,5 eur. Za pivo potem.
[/quote]

Seveda, da ti denar ne prinese sreče, če si sam zamorjen človek. Ne govorim o tebi na splošno. Nekdo je srečen tudi brez denarja. Logično. Karakter. Ampak to, da pa denar ni pomemben se ne strinjam je v sklopu celote. Kako si boš kupil pivo, če nimaš denarja. Kako si kupiš hišo, dom, če nimaš denarja. Kako si kupiš hrano, če nimaš denarja. Se pa strinjam, da denar ne prinese sreče. Saj konc koncev ti niti zdravje ne prinese sreče, če si zamorjen človek.

Kako vraga vam je pa spelo povezat denar in sreco v soodvisnost?!?

Nikjer ne vidim soodvisnosti. Razen, če ti drugače občutiš. To pa ni naš problem ampak tvoj. Napiši kaj ti ne gre v glavo.

Zame je čas = denar, pač ne dobesedno ampak cenim ČAS, ki ga imam. Cenim čas, ki ga lahko namenim delu,, ki ga z veseljem opravljam in potem cenim tudi prosti čas, ki ga imam. Načeloma probam imet vikende frej, ampak pride kdaj ko moraš teden na glavo obrnit pa imam npr. v ponedeljek “vikend”.

Ampak ko imam prosti čas tudi tega hočem koristno porabit za preživljanje v dvoje, z živalmi, za hobije, kako dobro kosilo, itd. Predvsem ga hočem porabit po svoje. To običajno širša družina težko razume ker se mi ne da poleti pridet na vsak dolgočasen piknik in se pečt tam za en krožnik neke hrane… raje počnem druge stvari predvsem znotraj moje, primarne družine.

Čas je treba pametno investirat. To je to.

jaz imam kar nekaj denarja. ga pa čim manj zapravljam, sem varčen, izkoristim popuste itd.. tudi ne privoščim si nevem kaj, eni si kupujejo kar naprej neki novega, od telefonov do računalnikov, pohištva itd, jaz pa tega ne potrebujem, imam tisto kar rabim, včasih tudi na kosovnem odpadu kaj najdem kar se mi zdi ok in odnesem. na primer miško, ki jo zdalje uporabljam, sem našel v vrečki na pokrovu smetnjaka, še danes deluje odlično.
ni mi težko dati denarja za nekaj, kar je potrebno, niti slučajno pa ga ne razmetavam za brezvezne stvari. uživam v stvareh, ki jih je možno početi zastonj, in teh je ogromno.

nikoli ne bom razumel, kaj je ljudem, da razmetavajo denar za razne bedarije, potem pa se pritožujejo da je premalo denarja in da je kriva seveda država. mislim, da če bi ljudje pri reševanju problemov najprej pomislili nase in svoje početje, bi bilo življenje za vse dosti lažje.

“Več kot dovolj” ?!? Nikoli denarja ni več kot dovolj, vedno so neki načrti, želje, cilji …
Ko dobiš občutek, da imaš denarja “več kot dovolj” , te ta občutek pripelje na začetek propada/bankrota. Takrat več ne ceniš imetja, posledice so nepopravljive. Verjem!
Jaz sem naprimer pri 20letih odpru svoje podjetje in ga pri 38letih prodal za kar nekaj par stotisočev, kupil sem nepremičnine in sedaj živim od najemnin. Živim brez stresa imam veliko prostega časa, a zopet iščem novo priložnost. Vedno je tako, če imaš deset stanovanj zakaj jih ne bi imel dvajset, … vikend na morju zakaj ne še v hribih … porsche v garaži zakaj ne še ferrari … Skratka vedno moraš imeti cilje, drugače postane življenje dolgočasno.

Pravilno je da tako živiš kajti je tvoje življenje. Ampak jaz ne kupujem nove avtomobile, nove vikende pa bi lahko. Ljudje smo si različni.

Gledamo, da investiramo v kaj, kar bo ostalo našim potomcem. Žalostno je , da ko umreš otrokom ne zapustiš nič, ali pa jim zapustiš kup dolgov. Lepo je, da mladim ni treba štartati iz nule.

točno tako kot ta tvoj direktor živi moj mož, na vsak dopust z računalnikom, sto telefonov, med smučanjem hodi račune podpisovat. Če mene vprašate on uživa v tem, samo kar je preveč je pa preveč. Na jadrnico s prenosnikom. Jaz in otroci se samo smejimo, on pa potem vedno reče, da nekdo pač more to plačat. Dajte, dajte v to ne verjamem, ker že 20 let živim s takim. Samo ajz mui nič ne rečem, pred časom sem ga še osveščala, da je to zelo slabo za telesno in duševno zdravje, zdaj pa mi je vseeno. Saj je njegovo življenje.

Pravilno je da tako živiš kajti je tvoje življenje. Ampak jaz ne kupujem nove avtomobile, nove vikende pa bi lahko. Ljudje smo si različni.
[/quote]

zakaj pa te ti porabiš denar? ker veš, denar je sredstvo do cilja in ne cilj. Na koncu lahko za tabo ostane velik kupček in ti do tega ne boš nič imel.

če človek ne štarta iz nule ne rabi požret vsakeka drekca, ki bi mu ga serviral delodajalec..kreditno neobremenjen glede nepremičnine je svoboda, ki jo otrokom vsekakor privoščim.

Na denar gledam kot na nujno zlo. V resnici me pa zanima kako bi se dalo živeti brez denarja, ampak zaenkrat to še ne gre.

Ljudje smo si različni in zato imamo tudi različne poglede na denar, pa če ga imamo dovolj ali ne.

Vsi, ki pišete, kako ste skromni in varčujete, pa šparate za potomce, sori, nimate dovolj denarja. No, mogočega imate v cifrah več kot dovolj, a živite v miselnosti, da ga ni dovolj za vse. Pa še strah vas je, da izgubite tisto malo, kar imate.
Nasprotno pa, morda nekdo v cifrah niti nima toliko denarja, ga ima pa dovolj za vse, kar potrebuje, živi sproščeno in uživa v tem, kar ima, brez skrbi, da bi kaj izgubil. Dejansko ima veliko več od vseh vas, ki šparate in ste kao skromni.

Ko sva zaslužila neke enormne cifre, sva najprej zapravljala čez vse meje, dala sva si duška za vse. Potem pa pride čas, ko ugotoviš, da imaš dejansko vsega dovolj in ne potrebuješ ne novega avta, ne novega vikenda, ne novih hlač in se umiriš v svojem trošenju. Res je, da za običajne stvari porabimo več kot povprečna družina, ker pač lahko, ne trošimo pa več za stvari, ki nimajo smisla.
Kaj pa vem, mislim da je bistvo, da se zaveš, da imaš dovolj denarja in da ga boš imel dovolj, tudi če se zgodi neka katastrofa, da veš, da boš preživel, da se znebiš strahu pred izgubo denarja. Sama razmišljam tako, da zdaj mi je dano, da lahko uživam in si privoščm marsikaj, če to mine, bom vsaj vedela, da sem doživela nekaj, kar marsikdo nikdar ne bo in da imam dobro življenjsko izkušnjo.
Seveda ne prideš do tega čez noč, nek prces se vseeno mora odvit in kot sem že na začetku napisala, ljudje smo si različni in imamo različen odnos do denarja.

Res je, ampak tistih stvari, ki si jih ljudje najbolj želimo se pa ne da kupiti z denarjem.

Lepo je brati nekoga, ki razmišlja izven okvirjev.
Živimo v materialnem svetu in v sistemu, ki nas od rojstva pa do smrti ‘poneumlja in zavaja’ … ter nam ‘podaja resnice\ navodila’ o tem, kako živeti, kaj je pomembno, kako si pridobiti ugled in ostale neumnosti.

Žal je to daleč od bistva, ki bi ga človek moral SPOZNATI na tem planetu.

Vse materialne stvari so iluzija.
Zakaj?
Ker ob vašem prehodu v drugo dimenzijo (kjer se boste zopet rodili) boste vse svoje MATERIALNE stvari pustili tukaj, primer … naprimer kot iz sanj nič ne PRENESETE v budnost, zbudite se PRAZNIH ROK. Ostane, vam samo spomin na sanje pretekle noči. 😉

Veliko lažje prehod v drugo dimenzijo naredijo ljudje, ki niso materialno vezani na nič, kot ljudje, ki se do zadnjega diha vežejo na materialne stvari.

Ampak, vse je tako kot mora biti.
Tistim, ki jim je dano, da dvignejo zavest nad materialni svet … vidijo, da je le ta iluzija in da je bistvo popolnoma drugje…

In tako gre zaslepljenost in obremenjenost z materialnimi stvarmi (iluzijo) iz roda v rod … namesto da bi potomcem pomagali spoznati BISTVO …

Dajte si ze izbit iz glave to. To je povsem enako, kot bi rekel: ze, ampak zivljenja pa se ne da kupiti s krvjo. Ker kar je kri za organizem, je denar za druzbo.

če človek ne štarta iz nule ne rabi požret vsakeka drekca, ki bi mu ga serviral delodajalec..kreditno neobremenjen glede nepremičnine je svoboda, ki jo otrokom vsekakor privoščim.
[/quote]

Bistvo je, da otroka pripeljes do tega, da ve, da zaupa vase, da lahko zasluzi, da ima znanje in sposobnosti, da je zaposljiv kader, potem nisi suzenj delodajalcev in kreditov.

V sorodstvu imamo nekaj mladih ljudi, 25-30 in ko jih gledam, eni so obremenjeni, eni pa ne. Med njimi je ta razlika, da so eni vkalupljeni, drugi pa odlocni in kreativni in ti nimajo tezav z denarjem kljub najemninam ali kreditom.

Dajte si ze izbit iz glave to. To je povsem enako, kot bi rekel: ze, ampak zivljenja pa se ne da kupiti s krvjo. Ker kar je kri za organizem, je denar za druzbo.
[/quote]

Isto velja za one, ki tumbajo, o denarju, kot viru vsega zla. To je tako, kot bi rekel, da je kri vir vseh bolezni.

—

Nehajte se ukvarjat z denarjem, le pustite mu da krozi in znotraj tegaa krozenja ustvarite se mini krozni sistem, iz katerega se boste tudi vi lahko napajali. Bistvo vsega pa je, da omogocamo drugim, da pocnejo enako. Sicer se sistem porusi in izbruhne kriza (bolezen)… kar pa ze poznate, kajne?

Z denarjem je zivljenje lazje in ko nimas skrbi, kako bos placal poloznice in kaj bos dal v lonec, si resil 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} svojih skrbi, si bolj neobremenjen in bistveno lazje zivis, kot tak pa si tudi lazje ustvarjas boljse odnose.

Točno tako. To je najbolj pomembno … obuditi svoje pravo poslanstvo!
Ko človek resnično spozna kaj je njegovo pravo poslanstvo in kdo v resnici pravzaprav je, mu življenje postreže in prinese vse kar potrebuje za krepitev tega.

Ps
Jasno, da tu ni govora o kopičenju ali služenju denarja, ki sam po sebi nima nobene vrednosti.
Je samo papir, za katerega so ljudje pripravljeni narediti skoraj vse. Žalostno.

Zadnjih pet napisanih stavkov žal presega ta forum.

Točno tako. To je najbolj pomembno … obuditi svoje pravo poslanstvo!
Ko človek resnično spozna kaj je njegovo pravo poslanstvo in kdo v resnici pravzaprav je, mu življenje postreže in prinese vse kar potrebuje za krepitev tega.

Ps
Jasno, da tu ni govora o kopičenju ali služenju denarja, ki sam po sebi nima nobene vrednosti.
Je samo papir, za katerega so ljudje pripravljeni narediti skoraj vse. Žalostno.
[/quote]

Ko mi kdo omeni poslanstvo, kar pike dobim!
Jebalo vas poslanstvo!

Kolikor vidim okoli sebe, so veliko bolj srečni ljudje, ki živijo preprosto, brez kakšne težke filozofije in duhovnosti, kot tist, ki se kar naprej pehajo za nekim duhovnim poslanstvom!

Zadnjih pet napisanih stavkov žal presega ta forum.
[/quote]

Je kar prav, da se na forumu postavijo tudi zahtevnejša vprašanja, čeprav pravih odgovorov morda ni. Dajo pa temo za razmišljanje.
Ne strinjam se čisto, da gre v primeru, ko posegaš po cenejših stvareh, kot bi si jih lahko privoščil, za naravnanost na omejenost. Morda bolj za stvar prioritet. So stvari, ki mi dejansko ne pomenijo veliko. Ne vem, če je najboljša primerjava: za hobi zbiram znamke. Lahko bi si kupoval serije, proučeval, kdaj kje izide kakšna nova, se družil z zbiratelji, ampak jaz sem čisto vesel, če slučajno pridem do kakšne znamke. Če je od daleč, velika in čim bolj barvita, še lepše :). Npr. moja bližnja sorodnica se oblači pretežno v Mani (ker sovraži nakupovanje in ji je Mana “na poti”), po mestu večinoma vozi s trolo, razen ob posebnih priložnostih ne nosi nakita. Ne da špara, ampak enostavno se ji ne da ukvarjat s parkingi in prometom. Nakit na njej jo moti; če pa ji je kakšen kos všeč, ga kupi in spravi. Ni ji škoda dati tudi 30.000 eur za kos. Enako za kakšno zadevo za svojo zbirateljsko strast.
Odpiranje obilju? Ne vem, mi je pa dalo mislit. Mislim, da mu nisem odprt. Zavedam se, da imam srečo, ko vidim, da mora veliko ljudi preračunavat, si ne morejo kaj dosti privoščit za svojo dušo, živijo celo v pomanjkanju. Morda je v meni kanček rodbinske travme, ko se zavedam, da se situacija lahko čez noč obrne. Pri tem ne gre toliko za izgubo premoženja samega po sebi, kot za izgubo določenega stila življenja, morda celo bolj občutka varnosti, tudi identitete morda.
Me zanimajo razmišljanja tudi drugih, bom vesel, če se razpišete.

Točno tako. To je najbolj pomembno … obuditi svoje pravo poslanstvo!
Ko človek resnično spozna kaj je njegovo pravo poslanstvo in kdo v resnici pravzaprav je, mu življenje postreže in prinese vse kar potrebuje za krepitev tega.

Ps
Jasno, da tu ni govora o kopičenju ali služenju denarja, ki sam po sebi nima nobene vrednosti.
Je samo papir, za katerega so ljudje pripravljeni narediti skoraj vse. Žalostno.
[/quote]

Ko mi kdo omeni poslanstvo, kar pike dobim!
Jebalo vas poslanstvo!

Kolikor vidim okoli sebe, so veliko bolj srečni ljudje, ki živijo preprosto, brez kakšne težke filozofije in duhovnosti, kot tist, ki se kar naprej pehajo za nekim duhovnim poslanstvom!
[/quote]

Zelis povedati, da predano sledijo svojemu po-klic-u, kar jih izpolnjuje? 😉