Kako na denar gledate tisti, ki ga imate več kot dovolj?
Iz moje izkušnje nekoga, ki zasluži bolje kot povprečje vendar daleč od tega, da bi bil bogat mislim, da se začne razlika ustvarjat po par letih dobre plače. Sam sem začel s 30k, danes 4 leta pozneje sem na 80k in denarja mi dosti ne ostane saj so prioritete hiša, potovanja itd. Jaz bi v svojem primeru potreboval okoli 100k, da bi lahko živel popolnoma svobodno. Službo pa v petek po 15 uri popolnoma izklopim za vikend.
Ko mi kdo omeni poslanstvo, kar pike dobim!
Jebalo vas poslanstvo!
Kolikor vidim okoli sebe, so veliko bolj srečni ljudje, ki živijo preprosto, brez kakšne težke filozofije in duhovnosti, kot tist, ki se kar naprej pehajo za nekim duhovnim poslanstvom!
[/quote]
Zelis povedati, da predano sledijo svojemu po-klic-u, kar jih izpolnjuje? 😉
[/quote]
To veva jaz in ti, tisti ki se “hranijo” z opevanjem poslanstva, pa to omalovazujejo.
Pravilno je da tako živiš kajti je tvoje življenje. Ampak jaz ne kupujem nove avtomobile, nove vikende pa bi lahko. Ljudje smo si različni.
[/quote]
Vsak počne kar mu pač ustreza. Jaz svojega življenjskega sloga nezamenjam za nič ne svetu.
Imel pa sem prijateja, žal je pokojni, celo življenje je delal kot nor dajal na kup, naredil štiri hiše in ne vem še kaj vse. Imel je res veliko denarja, se je štelo v mio. Življenja pa ni imel nič si ni privoščil nikamor šel, zgaran je umru.
To je pa tudi trapasto, živet samo za delo in nič in še enkrat nič si privoščit.
Načeloma pa ko sem imel manj sem bil veliko bolj srečen. Res da si nisem mogel kaj dosti privoščiti oz. so bili meseci ko tudi za jest nisem imel dovolj ampak stanje se je k sreči popravilo in ustanovil sem sedaj uspešno podjetje. Ker sem prišel iz takega govna me je grozno strah da kdaj ne padem spet v to luknjo revščine. Zato sem tudi delal ko zmešan po cele dneve dokler nisem zbolel in bil prisiljen se ustavit. Sedaj imam dovolj, ne toliko kot prej ampak imam čas nekoliko uživati v tem kar sem ustvaril.
Kako živim… v povsem povprečni hiši, z dvema povsem povprečnima avtomobiloma z povsem povprečnim življenjem. Izkušnja me je naučila da ne zabijam denarja tja v nič in ga vlagam ter obračam tako da sem čimbolj preskrbljen za primer kakih težav. Mogoče edino da ko greš v trgovino ravno 10x ne obrnem vsako stvar preden jo kupim, samo da bi kar razmetaval denar pa ne.
Tudi otroke sem vzgojil tako da jim denar ni samoumeven, lahko rečem da sem jim nudil celo manj nekih “razvad” kot marsikdo ki si tega niti ni mogel privoščiti. Tako da otroci si iščejo svojo pot ker nočem da jim je karkoli podarjeno tega ne bi cenili dovolj. Seveda pa jima pri samostojni poti zelo pomagam z nasveti pa tudi kdaj z financami samo to je potem POSOJEN denar ki ga vedno vrneta. Na kocnu koncev ko me 1x več ne bo, bo to tako ali tako vse pripadlo njima, gre bolj za izkušnjo da se ve kako se pride do denarja.
Razvade take malo dražje pa imam, ne ravno veliko ampak vseeno. Na leto imamo cca 4 dopuste in sicer poleti 3-4 tedne, pozimi pomladi jeseni pa po kake 10 dni. To je pa verjetno tudi vse kar precej štrli iz povprečja.
točno tako kot ta tvoj direktor živi moj mož, na vsak dopust z računalnikom, sto telefonov, med smučanjem hodi račune podpisovat. Če mene vprašate on uživa v tem, samo kar je preveč je pa preveč. Na jadrnico s prenosnikom. Jaz in otroci se samo smejimo, on pa potem vedno reče, da nekdo pač more to plačat. Dajte, dajte v to ne verjamem, ker že 20 let živim s takim. Samo ajz mui nič ne rečem, pred časom sem ga še osveščala, da je to zelo slabo za telesno in duševno zdravje, zdaj pa mi je vseeno. Saj je njegovo življenje.
[/quote]
Jaz pa tudi živim z enim takim, ki ima tako delo, pa kar vem, da je to res. Sicer ni razvidno, kaj/kje tvoj dela – moj rešuje iz “dreka” tisto, kar so drugi zajebali. in to uspešno počne že 15 let. In mi ni čisto nič smešno, ko ima naprimer konfernečni klic s potencialnimi ali realnimi investitorji sredi noči, ker so z drugih celin….. :). Lej, tako se “dela” posel po svetu – in ja, tudi na dopustu je kdaj ali kakšna urgenca ali je treba kaj nujnega plačat -sicer v Sloveniji tega nekateri ljudje še niste tako navajeni ( tudi na dopustih) nekateri pa smo 🙂 Je pa res, da mi veliko zaupa, pove, kar morda tebi tvoj ne, tako da vem in razumem.
Očitno se še nisi naučila niti dojela, da za donrim konjem sevedno praši.
Kako gledaš na denar je veliko odvisno od vzgoje in okolja v katerem si rojen. Moja prijateljica je zelo premožna ženska mogoče edina razlika, velika, med mano in njo je v tem, da se ona vsega loti. Nima ovir. In veliko bere, spremlja gospodarstvo, borze, delnice, kam gre tehnologija, kam gre prihodnost. Ko si enkrat v biznisu spoznaš druge ljudi in si nekako potem v tem krogu in lažje pridobivaš informacije. Zapravljiva pa ni. Ima več kot drugi logično saj si lahko privošči. Nekdo je pisal, če imaš veliko denarja, da moraš vedno imeti cilj. Seveda, samo ne takšen, da kupuješ materialne stvari, ker potem denar odteka ne pa priteka. Cilj kako do boljšega poslovanja, biznisa, boljšega položaja, izboljšanja poslovanja, izboljšanje sveta ………
bojda obstaja ena definicija o tem, kdaj je človek ultra bogat
ko je zadovoljen s tem, kar ima in mu ničesar ne primankuje
in jaz sem bojda ultra bogat človek, mi je zadnjič en rekel. imam dovolj, več kot dovolj za dostojno življenje, moje potrebe so majhne, življenje pa čisto skromno in preprosto. srečna sem, brez skrbi. bogatijo me odnosi z drugimi, pomoč drugim in vsakič, ko naredim kaj dobrega za drugega sem bolj bogata kot če bi mi en nakazu jurja. in vse dobim poplačano.
dobro z dobrim
in ponosna na to, da sem ultra bogata 🙂
Pravilno je da tako živiš kajti je tvoje življenje. Ampak jaz ne kupujem nove avtomobile, nove vikende pa bi lahko. Ljudje smo si različni.
[/quote]
Vsak počne kar mu pač ustreza. Jaz svojega življenjskega sloga nezamenjam za nič ne svetu.
Imel pa sem prijateja, žal je pokojni, celo življenje je delal kot nor dajal na kup, naredil štiri hiše in ne vem še kaj vse. Imel je res veliko denarja, se je štelo v mio. Življenja pa ni imel nič si ni privoščil nikamor šel, zgaran je umru.
To je pa tudi trapasto, živet samo za delo in nič in še enkrat nič si privoščit.
[/quote]
Dva miljona Slovencev po 4 hiše= 8 miljonov hiš. Bravo!
Slovenci smo s svojim unikum razmišljanjem pač svetovni butlji No.1…