KOZLARJEVA GOŠČA!!!
Odpuščanje je možno šele tedaj, ko je znana vsa resnica. Odpuščanje na laž, ni nobeno odpuščanje. Zato si jaz prizadevam za vso resnico. Ko bodo rdeči priznali in povedali, kaj jih je vodilo v tako množične pomore, jim bom tudi jaz odpustil. Seveda pa njihove izjave o “maščevanju” niso nikakršna resnica. Šlo je edinole za zagotavljanje oblasti, pri kateri niso hoteli imeti nasprotnikov.
Če nisi “ne na tej pa ne na oni strani”, nisi človeški. Potem si navaden hinavec, ki svoje trditve zapiše zato, da se opravičuje in da, pravzaprav, lahko piše vsemogoče, ker je s svojo neopredeljenostjo “pokrit”. Hinavstvo na kvadrat, devianten karakter. Človek MORA biti opredeljen! In če nisi opredeljen, če nisi ne na tej ne na drugi strani, potem človek tudi pomisli, da si ZA nacistične zločine.
Zelo, zelo si zmeden.
Odpuščanje je možno šele tedaj, ko je znana vsa resnica. Odpuščanje na laž, ni nobeno odpuščanje. Zato si jaz prizadevam za vso resnico. Ko bodo rdeči priznali in povedali, kaj jih je vodilo v tako množične pomore, jim bom tudi jaz odpustil. Seveda pa njihove izjave o “maščevanju” niso nikakršna resnica. Šlo je edinole za zagotavljanje oblasti, pri kateri niso hoteli imeti nasprotnikov.
Če nisi “ne na tej pa ne na oni strani”, nisi človeški. Potem si navaden hinavec, ki svoje trditve zapiše zato, da se opravičuje in da, pravzaprav, lahko piše vsemogoče, ker je s svojo neopredeljenostjo “pokrit”. Hinavstvo na kvadrat, devianten karakter. Človek MORA biti opredeljen! In če nisi opredeljen, če nisi ne na tej ne na drugi strani, potem človek tudi pomisli, da si ZA nacistične zločine.
Zelo, zelo si zmeden.[/quote]
A zato sem hinavec, ker nisem na nobeni strani. To je tako kot bi rekel, samo, da si na naši strani pa tudi, če si slab je vredu. Si razumel!!! Jaz izbiram med dobrim in slabim, ne pa med vašim in našim. Priklanjam se pa vsem Žrtvam vojne. Jasno!!!
Odpuščanje je možno šele tedaj, ko je znana vsa resnica. Odpuščanje na laž, ni nobeno odpuščanje. Zato si jaz prizadevam za vso resnico. Ko bodo rdeči priznali in povedali, kaj jih je vodilo v tako množične pomore, jim bom tudi jaz odpustil. Seveda pa njihove izjave o “maščevanju” niso nikakršna resnica. Šlo je edinole za zagotavljanje oblasti, pri kateri niso hoteli imeti nasprotnikov.
Če nisi “ne na tej pa ne na oni strani”, nisi človeški. Potem si navaden hinavec, ki svoje trditve zapiše zato, da se opravičuje in da, pravzaprav, lahko piše vsemogoče, ker je s svojo neopredeljenostjo “pokrit”. Hinavstvo na kvadrat, devianten karakter. Človek MORA biti opredeljen! In če nisi opredeljen, če nisi ne na tej ne na drugi strani, potem človek tudi pomisli, da si ZA nacistične zločine.
Zelo, zelo si zmeden.[/quote]
A zato sem hinavec, ker nisem na nobeni strani. To je tako kot bi rekel, samo, da si na naši strani pa tudi, če si slab je vredu. Si razumel!!! Jaz izbiram med dobrim in slabim, ne pa med vašim in našim. Priklanjam se pa vsem Žrtvam vojne. Jasno!!![/quote]
Se priklanjaš tudi žrtvam revolucije? Kajti pri nas je šlo za revolucijo, zelo malo pa za 2.svetovno vojno.
O verjamem, da te moti, če se prekopava in kaže na žrtve pomorov.
Vsaka kost, vsak otroški čevlj ali dekliška kita, ki se najde, kaže na to, da tisti, ki jih ti tako vneto zagoravjaš, niso to, kar kar ste se desetletja prodajali in trepljali po prsih.
O verjamem, da te moti…
D.[/quote]
“demokra 5”,
pokvarjeni skrivač si!”, – ne pa demokrat! Poglej komu je bil moj post namenjen!
Zakaj si citiral samo nekaj mojega posta!???
Podtaknil, si pa v moj post tvoje misli, o katerih v postu nisem pisala.
Dobro pa veš, da so me tercialke tukaj na MON-u prekopavale. Ena je celo napisana, da bi bila jaz lahko že trikrat prekopana, o tem je bila moja misel.
Uživaj, še naprej v izzivanju, podtikanju žaljenju itd. !
Pozdravljeni po dolgem času…..smo že kaj bližje imenom 100 žensk in deklet? samo preverjam…Prababi, lepo te je ponovno brati, nič nisi izgubila na ostrini 🙂
Pozdravljena, tudi ti! si le prišla na plan s starim imenom, s podobno ostrino.
– – po dolgem času….. ne smeši se! Tvoj zaklad besed, dobro poznam.
Glede, da sprašuješ, ugotavljam, da še nisi prebrala, kar bi morala, da si razširiš znanje, ti brezmadežnica, . . . iz zgodovine o DRUGI SVETOVNI VOJNI.
Naročeno ti je bilo:
Preberi knjigo,
– PO SLEDOVIH ČRNE ROKE, 588 strani,
– BELOGARDIZEM, 604 STRANI,
– ŠKOF ROŽMAN V ZGODOVINI, 180 STRANI,
– NARODNOOSVOBODILNA VOJNA NA SLOVENSKEM, 1157 STRANI,
– KAJ PA STANETA KIRNA, SI OBISKALA. Še je pri življenju, pojdi in ga povprašaj.
wildWind,
če bi vse to prebrala, bi ugotovila, da je na mnogih mestih napisano:
Lovro Hacin, je od svojih podrejenih zahteval, da “tajnih pripornikov”, ne smejo voditi v nobenem seznamu. Ti priporniki so izginili navadno brez sledu. V nočnih urah so jih domobranci vozili v posebnem avtobusu do Ogrinove gostilne na Lavrici, od tam pa na Orlje v urhovske gozdove in še, . . . .
Vozili so se tudi na Barje k Francu Fraklju – Petru Skalarju. Od hiše do hiše so ustavljali in aretirali žrtve.
Zvečer 1. decembra 1943 so se urhovski in poljski domobranci pridružili Frakljevim morilcem na Ljubljanskem barju. Z vojaškim avtobusom so se takoj po policijski uri, ki je bila tedaj že po 17. uri, odpravili na Ižansko cesto. pol ure po policijski se je avtobus ustavi pred hišo 31-letnega mitničarja Franca Jevca. V Jevčevo hišo je stopil domobranski oficir Viktor Berlot z Galjevice v Ljubljani. Obraz je imel zakrinkan, a ga je Jevčeva žena Danica, rojena Jarc. vseeno takoj spoznala. Prestrašila se je, ker je vedla kakšen podivjan človek je. Vendar je na tihem upala, da se nji, ki je imela dva brata, Jakoba in Lada Jarca med Frakljevimi likvidatorji, ne more nič hudega zgoditi. Brata sta bila njuna soseda, tretji sosed Venturini pa je bil prav tako z njimi. Ti se bodo gotovo zaščitili, si je mislila, a se je bridko zmotila. . . . .
Med okupacijo se je Berlotovim sila dobro godilo. O Viktorju so pravili ljudje, da je dal spomladi 1944 pobiti v Logatcu dvanajst mož in fantov samo zato, ker niso hoteli k domobrancem. Po tem zločinu so ga Nemci zaprli v ječo na Ljubljanskem gradu.
Viktor Berlot je ukazal Francu Jevcu, da mora takoj z njim. Svetoval mu je, naj se dobro obleče in obuje, ker je zunaj mrzla decembrska noč. Jevc je oblekel toplo mitničarsko uniformo in si obul gojzarje. Podal je roko ženi, ki je pričakovala tretjega otroka in objel štiri – in dveletno hčerko.
Od Jevčeve hiše so šli domobranci nekaj hiš naprej, aretirali so tudi Franca Škrabo, Ivana Vidmarja iz Črne vasi, četrti na vrsti je bil 16-letni frizerski vajenec Zvonko Krašna. Ustavili pred Pečanovo hišo in aretirali Franca Pečana, septembra se je vrnil iz Raba.
Med vožnjo so domobranci po dva in dva aretiranca zvezali s telefonsko žico, tako da so bili z rokami drug k drugemu. Jevc je bil zvezan skupaj s Škrabo.
V Šmartnem je avtobus ustavil pred Kebrovo gostilno. Morilci so odšli pit, da bi se po “napornem” delu okrepili in si vlili poguma. Ko so v sebi začutili dovolj moči so sedli nazaj v avtobus in odpeljali žrtve v vas obrije ob Savi. Zapeljali so k bregu in nagnali aretirance iz vozila. Postavili so jih v vrsto jim pobrali listnice, zapestne ure in vse kaj so jim svojci dali na pot. Jevcu je uspelo, da si je že v avtobusu naskrivaj vtaknil dovolilnico za prehod skozi blok v zadnji hlačni žep.
Ko so morilci žrtvam pobrali vse, kar se jim je zdelo kaj vredno so začeli pripravljati puške. Tedaj se je Jevc odločil. Dvignil je svojo in Škrabčevo roko, ki sta bili zvezani, in zamahnil s tako silo, da se je žica pretrgala. Škraba je odletel daleč iz vrste, Jevc pa se je bliskovito pognal v Savo. Bil je tako priseben in spreten, da je med skokom odvrgel pokrivalo, ki je splavalo po valovih. Morilci so za hip osupli obstali, nato pa začeli divje streljati v žrtve pred seboj in v Jevčevo pokrivalo, ki je plavalo po vodi. Škrabi so še prej preden se je pobral s tal s puškinimi kopiti zdrobili glavo.
Vsi prepaden zaradi Jevčevega pobega v naglici izkopali plitvo jamo v obrežni pesek. Preden so žrtve zagrebli, so jim pobrali še nekaj obleke in obutve. Nato so odšli s polnimi žepi denarja< in z naropanim blagom nazaj v gostilno h Kebru. [/b]
Gostilničarka je povedala, ob enih in pol čez polnoč tisto noč že drugič razbijali na njihova vrata. Čeprav neradi so jim morali odpreti, ker so vedeli, da ne bodo odnehali. Ko so se prerivali skozi vrata, se je eden izmed domobrancev potolkel po napetem žepu in zaklical gostilničarki: “Osemnajst jurjev imam za zapiti!” Jevc je priplaval iz Save in se rešil.
Jevceva zgodba se nadaljuje na 386 in 387 strani. Hacin jo je raziskoval. Bil je na raznih zaslišanjih po zaporih. Dne 17. januarja so Jevca odpeljali iz šentpetrske vojašnice v Begunje na gorenjskem Dva dni kasneje so ga skupaj s tridesetimi talci ustrelili v Kovorju pri Tržiču.
Izkop slabo zakopanih žrtev je opisan na strani 388.
Za pobite aretirance niso pisali seznamov, svojci ko so po aretirancih spraševali, so jim dejali, da so jih odpeljali v taborišča. Žal, mnogi se tudi od tam niso nikoli vrnili. Domobranci so svoje žrtve zakopavali na mnogih mestih.
Pozdravljena, tudi ti! si le prišla na plan s starim imenom, s podobno ostrino.
– – po dolgem času….. ne smeši se! Tvoj zaklad besed, dobro poznam.
Glede, da sprašuješ, ugotavljam, da še nisi prebrala, kar bi morala, da si razširiš znanje, ti brezmadežnica, . . . iz zgodovine o DRUGI SVETOVNI VOJNI.
Naročeno ti je bilo:
Preberi knjigo,
– PO SLEDOVIH ČRNE ROKE, 588 strani,
– BELOGARDIZEM, 604 STRANI,
– ŠKOF ROŽMAN V ZGODOVINI, 180 STRANI,
– NARODNOOSVOBODILNA VOJNA NA SLOVENSKEM, 1157 STRANI,
– KAJ PA STANETA KIRNA, SI OBISKALA. Še je pri življenju, pojdi in ga povprašaj.
wildWind,
če bi vse to prebrala, bi ugotovila, da je na mnogih mestih napisano:
Lovro Hacin, je od svojih podrejenih zahteval, da “tajnih pripornikov”, ne smejo voditi v nobenem seznamu. Ti priporniki so izginili navadno brez sledu. V nočnih urah so jih domobranci vozili v posebnem avtobusu do Ogrinove gostilne na Lavrici, od tam pa na Orlje v urhovske gozdove in še, . . . .
Vozili so se tudi na Barje k Francu Fraklju – Petru Skalarju. Od hiše do hiše so ustavljali in aretirali žrtve.
Zvečer 1. decembra 1943 so se urhovski in poljski domobranci pridružili Frakljevim morilcem na Ljubljanskem barju. Z vojaškim avtobusom so se takoj po policijski uri, ki je bila tedaj že po 17. uri, odpravili na Ižansko cesto. pol ure po policijski se je avtobus ustavi pred hišo 31-letnega mitničarja Franca Jevca. V Jevčevo hišo je stopil domobranski oficir Viktor Berlot z Galjevice v Ljubljani. Obraz je imel zakrinkan, a ga je Jevčeva žena Danica, rojena Jarc. vseeno takoj spoznala. Prestrašila se je, ker je vedla kakšen podivjan človek je. Vendar je na tihem upala, da se nji, ki je imela dva brata, Jakoba in Lada Jarca med Frakljevimi likvidatorji, ne more nič hudega zgoditi. Brata sta bila njuna soseda, tretji sosed Venturini pa je bil prav tako z njimi. Ti se bodo gotovo zaščitili, si je mislila, a se je bridko zmotila. . . . .
Med okupacijo se je Berlotovim sila dobro godilo. O Viktorju so pravili ljudje, da je dal spomladi 1944 pobiti v Logatcu dvanajst mož in fantov samo zato, ker niso hoteli k domobrancem. Po tem zločinu so ga Nemci zaprli v ječo na Ljubljanskem gradu.
Viktor Berlot je ukazal Francu Jevcu, da mora takoj z njim. Svetoval mu je, naj se dobro obleče in obuje, ker je zunaj mrzla decembrska noč. Jevc je oblekel toplo mitničarsko uniformo in si obul gojzarje. Podal je roko ženi, ki je pričakovala tretjega otroka in objel štiri – in dveletno hčerko.
Od Jevčeve hiše so šli domobranci nekaj hiš naprej, aretirali so tudi Franca Škrabo, Ivana Vidmarja iz Črne vasi, četrti na vrsti je bil 16-letni frizerski vajenec Zvonko Krašna. Ustavili pred Pečanovo hišo in aretirali Franca Pečana, septembra se je vrnil iz Raba.
Med vožnjo so domobranci po dva in dva aretiranca zvezali s telefonsko žico, tako da so bili z rokami drug k drugemu. Jevc je bil zvezan skupaj s Škrabo.
V Šmartnem je avtobus ustavil pred Kebrovo gostilno. Morilci so odšli pit, da bi se po “napornem” delu okrepili in si vlili poguma. Ko so v sebi začutili dovolj moči so sedli nazaj v avtobus in odpeljali žrtve v vas obrije ob Savi. Zapeljali so k bregu in nagnali aretirance iz vozila. Postavili so jih v vrsto jim pobrali listnice, zapestne ure in vse kaj so jim svojci dali na pot. Jevcu je uspelo, da si je že v avtobusu naskrivaj vtaknil dovolilnico za prehod skozi blok v zadnji hlačni žep.
Ko so morilci žrtvam pobrali vse, kar se jim je zdelo kaj vredno so začeli pripravljati puške. Tedaj se je Jevc odločil. Dvignil je svojo in Škrabčevo roko, ki sta bili zvezani, in zamahnil s tako silo, da se je žica pretrgala. Škraba je odletel daleč iz vrste, Jevc pa se je bliskovito pognal v Savo. Bil je tako priseben in spreten, da je med skokom odvrgel pokrivalo, ki je splavalo po valovih. Morilci so za hip osupli obstali, nato pa začeli divje streljati v žrtve pred seboj in v Jevčevo pokrivalo, ki je plavalo po vodi. Škrabi so še prej preden se je pobral s tal s puškinimi kopiti zdrobili glavo.
Vsi prepaden zaradi Jevčevega pobega v naglici izkopali plitvo jamo v obrežni pesek. Preden so žrtve zagrebli, so jim pobrali še nekaj obleke in obutve. Nato so odšli s polnimi žepi denarja< in z naropanim blagom nazaj v gostilno h Kebru. [/b] Gostilničarka je povedala, ob enih in pol čez polnoč tisto noč že drugič razbijali na njihova vrata. Čeprav neradi so jim morali odpreti, ker so vedeli, da ne bodo odnehali. Ko so se prerivali skozi vrata, se je eden izmed domobrancev potolkel po napetem žepu in zaklical gostilničarki: “Osemnajst jurjev imam za zapiti!” Jevc je priplaval iz Save in se rešil.
Jevceva zgodba se nadaljuje na 386 in 387 strani. Hacin jo je raziskoval. Bil je na raznih zaslišanjih po zaporih. Dne 17. januarja so Jevca odpeljali iz šentpetrske vojašnice v Begunje na gorenjskem Dva dni kasneje so ga skupaj s tridesetimi talci ustrelili v Kovorju pri Tržiču.
Izkop slabo zakopanih žrtev je opisan na strani 388.
Za pobite aretirance niso pisali seznamov, svojci ko so po aretirancih spraševali, so jim dejali, da so jih odpeljali v taborišča. Žal, mnogi se tudi od tam niso nikoli vrnili. Domobranci so svoje žrtve zakopavali na mnogih mestih.[/quote]
Verjamem, da še imaš kontakte moderatorja oz. lastnika, pa naj ti pove kolikokrat sem bila v zadnje 3 leta na forumih….verjamem, da si tega ne upaš vprašati, kaj šele javno objaviti njihov odgovor…….
Glede imen 100 ŽENSK IN DEKLET…..sam vprašam, ker je tako zelo znano da so bile, bi verjela, da je komu uspelo izvrtati ta imena…..očitno ne
Pozdravljena, tudi ti! si le prišla na plan s starim imenom, s podobno ostrino.
– – po dolgem času….. ne smeši se! Tvoj zaklad besed, dobro poznam.
Glede, da sprašuješ, ugotavljam, da še nisi prebrala, kar bi morala, da si razširiš znanje, ti brezmadežnica, . . . iz zgodovine o DRUGI SVETOVNI VOJNI.
Naročeno ti je bilo:
Preberi knjigo,
– PO SLEDOVIH ČRNE ROKE, 588 strani,
– BELOGARDIZEM, 604 STRANI,
– ŠKOF ROŽMAN V ZGODOVINI, 180 STRANI,
– NARODNOOSVOBODILNA VOJNA NA SLOVENSKEM, 1157 STRANI,
– KAJ PA STANETA KIRNA, SI OBISKALA. Še je pri življenju, pojdi in ga povprašaj.
wildWind,
če bi vse to prebrala, bi ugotovila, da je na mnogih mestih napisano:
Lovro Hacin, je od svojih podrejenih zahteval, da “tajnih pripornikov”, ne smejo voditi v nobenem seznamu. Ti priporniki so izginili navadno brez sledu. V nočnih urah so jih domobranci vozili v posebnem avtobusu do Ogrinove gostilne na Lavrici, od tam pa na Orlje v urhovske gozdove in še, . . . .
Vozili so se tudi na Barje k Francu Fraklju – Petru Skalarju. Od hiše do hiše so ustavljali in aretirali žrtve.
Zvečer 1. decembra 1943 so se urhovski in poljski domobranci pridružili Frakljevim morilcem na Ljubljanskem barju. Z vojaškim avtobusom so se takoj po policijski uri, ki je bila tedaj že po 17. uri, odpravili na Ižansko cesto. pol ure po policijski se je avtobus ustavi pred hišo 31-letnega mitničarja Franca Jevca. V Jevčevo hišo je stopil domobranski oficir Viktor Berlot z Galjevice v Ljubljani. Obraz je imel zakrinkan, a ga je Jevčeva žena Danica, rojena Jarc. vseeno takoj spoznala. Prestrašila se je, ker je vedla kakšen podivjan človek je. Vendar je na tihem upala, da se nji, ki je imela dva brata, Jakoba in Lada Jarca med Frakljevimi likvidatorji, ne more nič hudega zgoditi. Brata sta bila njuna soseda, tretji sosed Venturini pa je bil prav tako z njimi. Ti se bodo gotovo zaščitili, si je mislila, a se je bridko zmotila. . . . .
Med okupacijo se je Berlotovim sila dobro godilo. O Viktorju so pravili ljudje, da je dal spomladi 1944 pobiti v Logatcu dvanajst mož in fantov samo zato, ker niso hoteli k domobrancem. Po tem zločinu so ga Nemci zaprli v ječo na Ljubljanskem gradu.
Viktor Berlot je ukazal Francu Jevcu, da mora takoj z njim. Svetoval mu je, naj se dobro obleče in obuje, ker je zunaj mrzla decembrska noč. Jevc je oblekel toplo mitničarsko uniformo in si obul gojzarje. Podal je roko ženi, ki je pričakovala tretjega otroka in objel štiri – in dveletno hčerko.
Od Jevčeve hiše so šli domobranci nekaj hiš naprej, aretirali so tudi Franca Škrabo, Ivana Vidmarja iz Črne vasi, četrti na vrsti je bil 16-letni frizerski vajenec Zvonko Krašna. Ustavili pred Pečanovo hišo in aretirali Franca Pečana, septembra se je vrnil iz Raba.
Med vožnjo so domobranci po dva in dva aretiranca zvezali s telefonsko žico, tako da so bili z rokami drug k drugemu. Jevc je bil zvezan skupaj s Škrabo.
V Šmartnem je avtobus ustavil pred Kebrovo gostilno. Morilci so odšli pit, da bi se po “napornem” delu okrepili in si vlili poguma. Ko so v sebi začutili dovolj moči so sedli nazaj v avtobus in odpeljali žrtve v vas obrije ob Savi. Zapeljali so k bregu in nagnali aretirance iz vozila. Postavili so jih v vrsto jim pobrali listnice, zapestne ure in vse kaj so jim svojci dali na pot. Jevcu je uspelo, da si je že v avtobusu naskrivaj vtaknil dovolilnico za prehod skozi blok v zadnji hlačni žep.
Ko so morilci žrtvam pobrali vse, kar se jim je zdelo kaj vredno so začeli pripravljati puške. Tedaj se je Jevc odločil. Dvignil je svojo in Škrabčevo roko, ki sta bili zvezani, in zamahnil s tako silo, da se je žica pretrgala. Škraba je odletel daleč iz vrste, Jevc pa se je bliskovito pognal v Savo. Bil je tako priseben in spreten, da je med skokom odvrgel pokrivalo, ki je splavalo po valovih. Morilci so za hip osupli obstali, nato pa začeli divje streljati v žrtve pred seboj in v Jevčevo pokrivalo, ki je plavalo po vodi. Škrabi so še prej preden se je pobral s tal s puškinimi kopiti zdrobili glavo.
Vsi prepaden zaradi Jevčevega pobega v naglici izkopali plitvo jamo v obrežni pesek. Preden so žrtve zagrebli, so jim pobrali še nekaj obleke in obutve. Nato so odšli s polnimi žepi denarja< in z naropanim blagom nazaj v gostilno h Kebru. [/b]
Gostilničarka je povedala, ob enih in pol čez polnoč tisto noč že drugič razbijali na njihova vrata. Čeprav neradi so jim morali odpreti, ker so vedeli, da ne bodo odnehali. Ko so se prerivali skozi vrata, se je eden izmed domobrancev potolkel po napetem žepu in zaklical gostilničarki: “Osemnajst jurjev imam za zapiti!” Jevc je priplaval iz Save in se rešil.
Jevceva zgodba se nadaljuje na 386 in 387 strani. Hacin jo je raziskoval. Bil je na raznih zaslišanjih po zaporih. Dne 17. januarja so Jevca odpeljali iz šentpetrske vojašnice v Begunje na gorenjskem Dva dni kasneje so ga skupaj s tridesetimi talci ustrelili v Kovorju pri Tržiču.
Izkop slabo zakopanih žrtev je opisan na strani 388.
Za pobite aretirance niso pisali seznamov, svojci ko so po aretirancih spraševali, so jim dejali, da so jih odpeljali v taborišča. Žal, mnogi se tudi od tam niso nikoli vrnili. Domobranci so svoje žrtve zakopavali na mnogih mestih.[/quote]
Verjamem, da še imaš kontakte moderatorja oz. lastnika, pa naj ti pove kolikokrat sem bila v zadnje 3 leta na forumih….verjamem, da si tega ne upaš vprašati, kaj šele javno objaviti njihov odgovor…….
Glede imen 100 ŽENSK IN DEKLET…..sam vprašam, ker je tako zelo znano da so bile, bi verjela, da je komu uspelo izvrtati ta imena…..očitno ne
Pozdravljena, tudi ti! si le prišla na plan s starim imenom, s podobno ostrino.
– – po dolgem času….. ne smeši se! Tvoj zaklad besed, dobro poznam.
Glede, da sprašuješ, ugotavljam, da še nisi prebrala, kar bi morala, da si razširiš znanje, ti brezmadežnica, . . . iz zgodovine o DRUGI SVETOVNI VOJNI.
Naročeno ti je bilo:
Preberi knjigo,
– PO SLEDOVIH ČRNE ROKE, 588 strani,
– BELOGARDIZEM, 604 STRANI,
– ŠKOF ROŽMAN V ZGODOVINI, 180 STRANI,
– NARODNOOSVOBODILNA VOJNA NA SLOVENSKEM, 1157 STRANI,
– KAJ PA STANETA KIRNA, SI OBISKALA. Še je pri življenju, pojdi in ga povprašaj.
wildWind,
če bi vse to prebrala, bi ugotovila, da je na mnogih mestih napisano:
Lovro Hacin, je od svojih podrejenih zahteval, da “tajnih pripornikov”, ne smejo voditi v nobenem seznamu. Ti priporniki so izginili navadno brez sledu. V nočnih urah so jih domobranci vozili v posebnem avtobusu do Ogrinove gostilne na Lavrici, od tam pa na Orlje v urhovske gozdove in še, . . . .
Vozili so se tudi na Barje k Francu Fraklju – Petru Skalarju. Od hiše do hiše so ustavljali in aretirali žrtve.
Zvečer 1. decembra 1943 so se urhovski in poljski domobranci pridružili Frakljevim morilcem na Ljubljanskem barju. Z vojaškim avtobusom so se takoj po policijski uri, ki je bila tedaj že po 17. uri, odpravili na Ižansko cesto. pol ure po policijski se je avtobus ustavi pred hišo 31-letnega mitničarja Franca Jevca. V Jevčevo hišo je stopil domobranski oficir Viktor Berlot z Galjevice v Ljubljani. Obraz je imel zakrinkan, a ga je Jevčeva žena Danica, rojena Jarc. vseeno takoj spoznala. Prestrašila se je, ker je vedla kakšen podivjan človek je. Vendar je na tihem upala, da se nji, ki je imela dva brata, Jakoba in Lada Jarca med Frakljevimi likvidatorji, ne more nič hudega zgoditi. Brata sta bila njuna soseda, tretji sosed Venturini pa je bil prav tako z njimi. Ti se bodo gotovo zaščitili, si je mislila, a se je bridko zmotila. . . . .
Med okupacijo se je Berlotovim sila dobro godilo. O Viktorju so pravili ljudje, da je dal spomladi 1944 pobiti v Logatcu dvanajst mož in fantov samo zato, ker niso hoteli k domobrancem. Po tem zločinu so ga Nemci zaprli v ječo na Ljubljanskem gradu.
Viktor Berlot je ukazal Francu Jevcu, da mora takoj z njim. Svetoval mu je, naj se dobro obleče in obuje, ker je zunaj mrzla decembrska noč. Jevc je oblekel toplo mitničarsko uniformo in si obul gojzarje. Podal je roko ženi, ki je pričakovala tretjega otroka in objel štiri – in dveletno hčerko.
Od Jevčeve hiše so šli domobranci nekaj hiš naprej, aretirali so tudi Franca Škrabo, Ivana Vidmarja iz Črne vasi, četrti na vrsti je bil 16-letni frizerski vajenec Zvonko Krašna. Ustavili pred Pečanovo hišo in aretirali Franca Pečana, septembra se je vrnil iz Raba.
Med vožnjo so domobranci po dva in dva aretiranca zvezali s telefonsko žico, tako da so bili z rokami drug k drugemu. Jevc je bil zvezan skupaj s Škrabo.
V Šmartnem je avtobus ustavil pred Kebrovo gostilno. Morilci so odšli pit, da bi se po “napornem” delu okrepili in si vlili poguma. Ko so v sebi začutili dovolj moči so sedli nazaj v avtobus in odpeljali žrtve v vas obrije ob Savi. Zapeljali so k bregu in nagnali aretirance iz vozila. Postavili so jih v vrsto jim pobrali listnice, zapestne ure in vse kaj so jim svojci dali na pot. Jevcu je uspelo, da si je že v avtobusu naskrivaj vtaknil dovolilnico za prehod skozi blok v zadnji hlačni žep.
Ko so morilci žrtvam pobrali vse, kar se jim je zdelo kaj vredno so začeli pripravljati puške. Tedaj se je Jevc odločil. Dvignil je svojo in Škrabčevo roko, ki sta bili zvezani, in zamahnil s tako silo, da se je žica pretrgala. Škraba je odletel daleč iz vrste, Jevc pa se je bliskovito pognal v Savo. Bil je tako priseben in spreten, da je med skokom odvrgel pokrivalo, ki je splavalo po valovih. Morilci so za hip osupli obstali, nato pa začeli divje streljati v žrtve pred seboj in v Jevčevo pokrivalo, ki je plavalo po vodi. Škrabi so še prej preden se je pobral s tal s puškinimi kopiti zdrobili glavo.
Vsi prepaden zaradi Jevčevega pobega v naglici izkopali plitvo jamo v obrežni pesek. Preden so žrtve zagrebli, so jim pobrali še nekaj obleke in obutve. Nato so odšli s polnimi žepi denarja< in z naropanim blagom nazaj v gostilno h Kebru. [/b]
Gostilničarka je povedala, ob enih in pol čez polnoč tisto noč že drugič razbijali na njihova vrata. Čeprav neradi so jim morali odpreti, ker so vedeli, da ne bodo odnehali. Ko so se prerivali skozi vrata, se je eden izmed domobrancev potolkel po napetem žepu in zaklical gostilničarki: “Osemnajst jurjev imam za zapiti!” Jevc je priplaval iz Save in se rešil.
Jevceva zgodba se nadaljuje na 386 in 387 strani. Hacin jo je raziskoval. Bil je na raznih zaslišanjih po zaporih. Dne 17. januarja so Jevca odpeljali iz šentpetrske vojašnice v Begunje na gorenjskem Dva dni kasneje so ga skupaj s tridesetimi talci ustrelili v Kovorju pri Tržiču.
Izkop slabo zakopanih žrtev je opisan na strani 388.
Za pobite aretirance niso pisali seznamov, svojci ko so po aretirancih spraševali, so jim dejali, da so jih odpeljali v taborišča. Žal, mnogi se tudi od tam niso nikoli vrnili. Domobranci so svoje žrtve zakopavali na mnogih mestih.[/quote]
Verjamem, da še imaš kontakte moderatorja oz. lastnika, pa naj ti pove kolikokrat sem bila v zadnje 3 leta na forumih….verjamem, da si tega ne upaš vprašati, kaj šele javno objaviti njihov odgovor…….
Glede imen 100 ŽENSK IN DEKLET…..sam vprašam, ker je tako zelo znano da so bile, bi verjela, da je komu uspelo izvrtati ta imena…..očitno ne [/quote]
WildWind,
aha, ti si po 3 letih priletela s tvojim starim zmajem na MON. Priznam, da tvojega starega zmaja nisem že dolgo videla.
Si se pa zapičila takoj v mene PRABABI, odgovarjala sem osebku, “demokrat5”.
Ti, si se pa drznila in me napadla. Kljub temu, da si napisala, da z menoj ne boš komunicirala.
Dobro te poznam, da besede ne držiš!
Moj napotek tebi, da si težave odpraviš!
Pišeš: Verjamem, verjamem, itd., . . .
1. Kontaktiraj moderatorja oz. lastnika, ti, ki imaš težave!
Kot brezmadežnici, ti bo gotovo ustregel.
2. Glede ŽENSK in DEKLET pišeš, . . . “sam vprašam”, . . . , vzemi papir in svinčnik in se sprehodi po po knjigi “PO SLEDOVIH ČRNE ROKE”, mogoče jih boš naštela še več. Samo v dveh primerih jih je Franc Frakelj – Peter Skalar s svojimi rablji odvedel na morišče enkrat deset drugič 12 žrtev.
Preberi njihovo pot do kraja umora. Sedaj ti bom pa jaz rekla, se ne upaš, če bi se, bi v 3 letih kaj prebrala, ne pa spraševala.
Sprehodi se po temi “KOZLARJEVA GOŠČA”, PREBERI VSE KAR SI NAPISALA! Poišči pa tudi prvi post, v katerem si me prvič nesramno napadla.
Verjamem, da še imaš kontakte moderatorja oz. lastnika, pa naj ti pove kolikokrat sem bila v zadnje 3 leta na forumih….verjamem, da si tega ne upaš vprašati, kaj šele javno objaviti njihov odgovor…….
Glede imen 100 ŽENSK IN DEKLET…..sam vprašam, ker je tako zelo znano da so bile, bi verjela, da je komu uspelo izvrtati ta imena…..očitno ne [/quote]
WildWind,
aha, ti si po 3 letih priletela s tvojim starim zmajem na MON. Priznam, da tvojega starega zmaja nisem že dolgo videla.
Si se pa zapičila takoj v mene PRABABI, odgovarjala sem osebku, “demokrat5”.
Ti, si se pa drznila in me napadla. Kljub temu, da si napisala, da z menoj ne boš komunicirala.
Dobro te poznam, da besede ne držiš!
Moj napotek tebi, da si težave odpraviš!
Pišeš: Verjamem, verjamem, itd., . . .
1. Kontaktiraj moderatorja oz. lastnika, ti, ki imaš težave!
Kot brezmadežnici, ti bo gotovo ustregel.
2. Glede ŽENSK in DEKLET pišeš, . . . “sam vprašam”, . . . , vzemi papir in svinčnik in se sprehodi po po knjigi “PO SLEDOVIH ČRNE ROKE”, mogoče jih boš naštela še več. Samo v dveh primerih jih je Franc Frakelj – Peter Skalar s svojimi rablji odvedel na morišče enkrat deset drugič 12 žrtev.
Preberi njihovo pot do kraja umora. Sedaj ti bom pa jaz rekla, se ne upaš, če bi se, bi v 3 letih kaj prebrala, ne pa spraševala.
Sprehodi se po temi “KOZLARJEVA GOŠČA”, PREBERI VSE KAR SI NAPISALA! Poišči pa tudi prvi post, v katerem si me prvič nesramno napadla.[/quote]
Ojštra kot zmeraj….najprej pričakujem opravičilo, ker si me obtožila da pišem pod anonimus nicki………potem pa bova naprej
A zato sem hinavec, ker nisem na nobeni strani. To je tako kot bi rekel, samo, da si na naši strani pa tudi, če si slab je vredu. Si razumel!!! Jaz izbiram med dobrim in slabim, ne pa med vašim in našim. Priklanjam se pa vsem Žrtvam vojne. Jasno!!![/quote]
Se priklanjaš tudi žrtvam revolucije? Kajti pri nas je šlo za revolucijo, zelo malo pa za 2.svetovno vojno.[/quote]
Povedal sem ti, da se priklonim VSEM žrtvam. Sedaj pa mene zanima a se prikloniš žrtvam o katerih teče tema?
HAHAHA, opravičim naj se ti, hahaha, ni šans, da bi se opravičila slovenskim izdajalcem in njihovim potomcev. Preveč je bilo hudega!
KONČAJ, kakor si prifrčala, odfrčaj in se me ne dotikaj!
Tebi, “zmajevka”, ko imaš še druge ,korenine, ne ne NE BO ŠLO!
Korenin, tvojih, ne bom pisala, ker lahko katero zgrerešim, napiši jih sama! Podatek je na MON-u, ga ne bom iskala, lahko je tudi že zbisan.
Tebi naj se opravičim, ko si me tako grdo napadla že dolgo je od tega. Stegnila si kremplje nad tipkovnico in zdrdrala kup laži!
Žalostno pa je to, da o svojem kraju nisi napisala prav NIČ, kaj je počel okupartor Hitler in Mussolini.
“”Še preden sta prišla na oblast sta imela načrt o raznorodovanju Slovencev. Dve njihovi izjavi, ki sta ju padala še preden sta prišla na oblast.
–“””duce””” je rekel: “”Ko se srečamo s takšno raso, kot je slovanska – manjvredna in barbarska -, ne smemo proti njej igrati politiko sladkorčkov, ampak politiko palice. Meje Italije morajo potekati na Brenerju, na Snežniku na Dinarskem gorstvu (….)
Mislim, da se sme z vso lahkoto žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov. (…)””
–“”Bodoči “Führer” pa je v pogovoru s knezom Ernstom Rüdigerjem Stahrembergom leta 1928 izjavil: “Harbunžanom in avstrijskem plemstvu najbolj zamerim, da več ko v 500 letih niso mogli ponemčiti tistih nekaj kilometrov od Alp do Jadrana, da tako Nemci niso prišli do Trsta, ki bi moral biti nemška luka.””
6. aprila 1941 so sile Osi napadle Jugoslavijo in jo razkosale po svojih apetitih.
To namero so najbolj dejavno izvrševali Nemci, pač v skladu s Hitlerjevim ukazom, ki ga je izdal svojim valptom 25. aprila 1941, ko je obiskal Maribor.
Njihova brezobzirna politika je pognala v beg okrog 17.000 ljudi, od katerih je večina našla zatočišče v Ljubljanski pokrajini.
– Da bi pripravili ugoden teren so se v prvi vrsti skušali znebiti lokalne laične in cerkvene inteligence, skladno s smernicami za izselitev tujerodnih elementov, ki jih je 12. aprila 1941 izdal poveljnik SS Reinhard Heydrich. Načrtovale so izselitev od 200.000 do 260.000 prebivalcev, pri čemer pa zaradi vojnih dogodkov niso bile povsem uspešne. Od junija 1941 do konca julija 1942 so v treh fazah nasilno deportirale okrog 60.000 duhovnikov, učiteljev in predstavnikov drugih intelektualnih poklicev v Srbijo, v Neodvisno državo Hrvaško, pozneje pa v južno Šlezijo in Sudete.
Obenem so prepovedale vse, kar je bilo slovensko, in odpravile tiste ustanove – od knjižnic do šol -, ki so bile žarišča slovenske kulture. Ponemčile so topografska in lastna imena ter priimke, zaplenile so družbeno in delno tudi osebno premoženje. Vzporedno s tem so se odločile tudi za rasno ocenitev prebivalstva, ki so jo uresničile, upoštevajoč svoja sprevržena biološka in tudi politična merila. Slovensko prebivalstvo so tako podvrgle zdravniškemu in ideološkemu preverjanju ter ga razdelile v tri poglavitne skupine:
– V Vindišarje, ki naj bi jih v štirih, petih letih ponemčili, v tiste, ki jim je bilo nemško državljanstvo dano samo pogojno, saj ga je bilo mogoče preklicati, če bi vztrajali pri slovenski zavesti. in na tiste, ki naj bi bili deležni le “zaščite” rajha.
Zunaj teh skupin, od katerih je vsaka “uživala” poseben režim, so ostali tisti, ki so bili obsojeni na fizično uničenje: med njimi , poleg Romov in Judov tudi onemogli.
Odpeljali so tudi 500 onemoglih in duševno bolnih s Štajerske, ki so postali žrtve evtanazije. …..
Še pa še je tega, ampak naj bo dovolj.
WildWind, o tem pa Ti, ne veš nič, mogoče si pa le kaj prebrala, kaj se je dogajalo Štajercem!???
Le “KOZLARJEVA GOŠČŠO”, bi rada rešila.
Edino za kar si takrat vedela, o Štajerski, sem prebrala, da ste imeli “majske hrošče”, uradnega imena nisi napisala, ampak tudi ta, obstaja.
Vir: Zbornik 2007, stran, del 92, 93, 94 in del 95
Napisala si tudi večkrat, da z menoj ne boš več kontaktirala. Kdaj se boš opravičila ti meni!???
Pozivali so te drugi, da se opraviči žrtvam, ko so tako žalostno končale, na mnogih krajih po Sloveniji. Tudi tega nisem še zasledila
[/b]
Ti kar čakaj, vse hočeš na krožniku! Diktatorsko ukazuješ. Kdo se je zaklinjal!?
Črna roka je morila po vsej Sloveniji,
Hacin, ni dovolil, da rablji pišejo sezname, kje so pobili žrtve.
Rablji, “ČRNE ROKE”, pa so sestavljali sezname katere bodo pobili.
Še nekaj iz knjige, “PO SLEDOVIH ČRNE ROKE”, ki se jo ti izogibaš že 10 let.
Že iz prvih strani lahko razbereš veliko.
Še malo nadaljevanja iz knjige: PO SLEDOVIH ČRNE ROKE
Stran 5,
Oktobra 1943. leta je povabil šef tajne policije plavogardistične obveščevalne službe Bratko v znano ljubljansko Šestico svoja agenta, ki se dotlej nista poznala.
PRVI je bil študent tehnike, star 26 let, dama iz Litije. V obveščevalni službi se je uveljavil kot sposoben, drzen in hladnokrven likvidator pristašev osvobodilne fronte.
DRUGI, je bil uradnik, gosposkega vedenja, star 31 let. Bil je izkušen gestapovski ovaduh, ki je svoje obveščevalne moči preizkušal tudi na plavogardističnem terenu. V glavo se mu je vtepla misel, da je boljši agent, kot je bila Mata Hari. Francozu so jo odkrili in leta 1917 ustrelili v Parizu. Staro 41 let.
Njega že ne bodo dobili, si je dopovedoval.
“Poznanstvo je treba zaliti, ” je pripomnil Bratko in poklical natakarja.”
“Kar liter ga prinesite.” Možje so dvignili kozarce in nazdravili.
“Kje bomo začeli ?” Je vprašal PRVI agent in se previdno ozrl, če kak gost ne prisluškuje.
“Priznati moram,” je rekel Bratko, “da so nas Italijani s to kapitulacijo spravili v veliko zadrego.
Poročila govorijo o velikem porastu partizanske vojske, komunizem se širi.
Treba bo odločno ukrepati; naša nevidna pest jih bo udarila naravnost v srce organizacije.
Gostje so prihajali in odhajali. Le kdo bi pomislil, da sta si tedaj v Šestici prvič segla v roke dva največja slovenska plavogardistična črnorokca: tistega lepega oktobrskega dne je bila za mizo v Šestici sklenjena zločinska zarota.
– Med pogovorom je PRVI agent s svinčnikom kracal po časopisu. Bratko se ni zmenil za to. Šele ko je opazil, da je agent že skoraj dvajsetkrat na časopi napisal številko STO — nekatere številke je enkrat ali dvakrat podčrtal, druge obkrožil — je vprašal:
“Hej, kaj pa pomenijo te STOTICE? Ti morda primanjkuje denarja?” Ti g a jaz posodim,” se je namuznil DRUGI agent. “Uganita. Plačam za liter stisnjenega grozdja.” Ugibanje je bilo brezuspešno. Tedaj je prek cele časopisne strani napisal številko 100 in tiho izrekel zaobljubo: “Sto jih bom pobil.” Agenta sta izbuljila oči in prisluhnila nenavadni prisegi. Moj prijatelj je mrtev. Lani sva bila še v četniškem bataljonu. Zdaj je mrtev. Maščeval se bom. Pobil bom sto komunistov in oefarjev.
Ko bi le mogel še kakega njihovega višjega funkcionarja.”
In spet so šepetali šepetali . . . .
“Torej velja,” je ob odhodu dejal Bratko, “do decembra bomo sestavili spisek ljudi, ki se bodo morali preseliti na drugi svet, v vice ali pekel. Nebeška vrata so jim tako zaprta.”
DRUGI agent, uglajeni gospod, je zašepetal Bratku: “Začeli bomo na Jesenicah. Tam je bilo že pred vojno največje komunistično gnezdo na Gorenjskem.”
Konec na strani 6
Črna roka je zaorala brazdo in za seboj puščala mrtve, vdove, sirote, odmevali so kriki groze in klici po maščevanju.
Stavek iz strani 7
——-
Stran 8 in 9
Gustelj Štravs je bil prva žrtev. Ubili so ga 22. decembra 1943.
Naslednjega dne je bila soba v kateri je ležal Gustelj, vsa v cvetju.
S Koroške Bele je prišel Viktor Svetina, njegov sodelavec. Žalostno je zrl v prijatelja. Še slutil ni, da bo naslednjega dne, še preden bodo pokopali Gustlja, tudi on žrtev črne roke. Viktor Svetina je bil še samski . Bil je druga žrtev.
Tretja žrtev je bila:
Jožica Kunstelj- Breda. “19. januarja 1944 ob 12. uri so sporočili orožniški postaji na Jesenicah, da so na strmem bregu Save pod vasjo Potok v občini Jesenice našli mrtvo 21-letno Jožico Kunstelj. Bila je ustreljena v glavo.
Stran 11 in 12, podrobnosti beri na teh straneh.
“`Črna roka´ je znamenje bližajoče groze. Ta cvetka je zrasla iz gnoja, ki ga pljuskajo domobranske golide po slovenski zemlji.
Stran 14,
V glavnem je ta tolpa sestavljena iz nekaterih dezerterjev in skrivačev, velik del pa je domobrancev. Nastopajo kot samostojne skupine. `Črna roka´je izrazito gestapovska organizacija, ima pa tesne zveze tudi z domobranci in mihailovićevci.
Love terence, napadajo patrulje in kurirje in ako jih ne pobijejo takoj, jih izročajo Nemcem. Voditelji zvezo z Nemci pred moštvom ponekod prikrivajo.
Prvič so se sestali v Trstu. Tri dni po tem je bil sestanek v Ljubljani, ki so se ga udeležili mihailovićevski major Karel Novak, znani Rudolf Žitnik, bivši podban dr. Pirkmajer, dr. Ante Kožar in prisluli italijanski izdajalec dr. Marjan Zajc.
— Akcije `Črne roke´ izvajajo samo mladi ljudje. Policija jim daje na razpolago avtomobil in imajo pristop tudi v policijske zapore . . .
— `Črna roka´ ima svoje odbore in likvidatorske skupine po v sej deželi.
— V zadnjem času je Črna roka zaradi odpora vse javnosti spremenila svojo morilsko taktiko. Žrtve zločinci zvlečejo v gozdove, ki jih deloma kontrolirajo tudi partizani, in nato vržejo krivdo nanje. . . .
Proti nepoučenemu ljudstvu se krije Črna roka z navidezno ilegalnostjo, jer pa v zvezi z Nemci, od katerih dobiva denar, orožje in opremo. Njen agitator na Notranjskem je kaplan Ivan Lavrlih je priznal, da deluje, Črna roka pod krinko ilegalnosti. Ko so se v vasi Podlipi srečali `črtomirovci´ (Janez Marn-Črtomir) je bil poveljnik 1. bataljona dolenjskega odreda, a se je kmalu povezal s starim znancem in kaplanom Ivanom Lavrihom v Dobrepolju in prek njega z voditeljem bele garde dr. Albinom Šmajdom.
Na strani 15 je slika zloglasnih črnorokcev,
Drago Prijatelj, Janez Marn-Črtomir in Franc Saje.
———
Številni Ljubljančani so bili ugrabljeni sredi noči in za njimi je izginila vsaka sled. Rodila se je črna roka.
Črna roka, teroristična organizacija domobranske policije. Ime je dobila po črnem odtisu roke, ki ga je puščala na hišah pristašev narodnoosvobodilnega gibanja ali na grozilnih pismih. Svoje žrtve je pobijala na najokrutnejše načine.”
Črno roko je iznašla Hitlerjeva tajna državna policija že v svoji nemški domovini pod imenom `Nacht und Nebel´ — noč in megla. Tak pripis na policijskem ali sodnem aktu je pomenil, naj za voljo pomanjkanja dokazov preneha zakonit postopek in naj žrtev izgine brez sledu, se pravi, naj jo požre noč.
Odstaveka iz 17. strani.
Slika — letaki črne roke so naznanjali smrt.
Glej stran 18
———-
Stran 21
Žalostno, toda resnično je, da so bili med črnorokci številni duhovniki, predvsem bojeviti kaplani,
( kaplan Peter Križaj na Urhu, kaplan Anton Šinkar iz Mirne peči, kaplan Franc Malovrh, duhovniki na Lisičjem pri Ljubljani.
Tole je isti način, kot da bi pisal zgodovino starih Egipčanov samo na podlagi dognanj izpred 200 let, novejših pa sploh ne bi upošteval.
Nekateri vsiljujejo svoje sfanatizirano mnenje in s tem pokažejo, da so funkcionalno nepismeni, da moraš za razlago zgodovine in dogodkov biti temeljito zarukan, zgodovinska odkritja in arhivi pa so itak neka šara, ki je zarukanec nikakor ne sme upoštevati. Upošteva se samo propagandna šara, ki jo zarukanec vzame za čisto zlato.
Blagor ubogim na umu!
Kaj si mislil povedat?[/quote]
Nisem jaz kriv, če se je moj post znašel kot prvi na naslednji strani. Navezuje se na zadnji post prejšnje strani.
Kdor ne pozna, postavlja taka vprašanja. Kdor ve, pa natančno ve, za kaj gre. In zopet si predstavil tisto zarukanost, o kateri sem pisal.[/quote]
Dobro sem prebral kaj je napisano na prejšnji strani. Poznam, poznam točno vem zakaj se gre, vendar nekateri bi načrtno radi izkrivili zadeve.
579865 – številčkar,
sem ti podčrtala, nekaj zbrisala, če ti manjkajo številke strani, pa “pejt” na prejšnjo stran.
Vem, da ti takole pisanje ni povšeči. Žal “ČRNA ROKA”, je delala nemogoče svinjarije.
Dobijo se tudi “sfantanizirani” bebci – rablji – in dajo izjavo, “100” jih bom pobil. Mogoče jih je še več! In začeli so, . . . Tudi to mi je znano, kako so žrtve odvedli v gozd in naprtili poboj partizanom.
Le vzemi v roke knjigo, rad ali ne. V knjigi je vse podrobno opisano, tudi slike so prikazane.
V popisu žrtev,je podatek, 20.000 žrtvam niso mogli ugotoviti kdo jih je pobil.
Ti številčkar, meni ne boš lagal, sem živela v tistem času. Dobro vem, kaj so bili zmožni belčki.
Sicer, si pa že dobil odgovoor od “princ-a”, je dobro razumel za kaj se gre, le tebi ne gre v lajšto!
579865 – številčkar,
sem ti podčrtala, nekaj zbrisala, če ti manjkajo številke strani, pa “pejt” na prejšnjo stran.
Vem, da ti takole pisanje ni povšeči. Žal “ČRNA ROKA”, je delala nemogoče svinjarije.
Dobijo se tudi “sfantanizirani” bebci – rablji – in dajo izjavo, “100” jih bom pobil. Mogoče jih je še več! In začeli so, . . . Tudi to mi je znano, kako so žrtve odvedli v gozd in naprtili poboj partizanom.
Le vzemi v roke knjigo, rad ali ne. V knjigi je vse podrobno opisano, tudi slike so prikazane.
V popisu žrtev,je podatek, 20.000 žrtvam niso mogli ugotoviti kdo jih je pobil.
Ti številčkar, meni ne boš lagal, sem živela v tistem času. Dobro vem, kaj so bili zmožni belčki.
Sicer, si pa že dobil odgovoor od “princ-a”, je dobro razumel za kaj se gre, le tebi ne gre v lajšto![/quote]
oboji so bili glih.
vsi balkanci, že takrat in še vedno!
HAHAHA, opravičim naj se ti, hahaha, ni šans, da bi se opravičila slovenskim izdajalcem in njihovim potomcev. Preveč je bilo hudega!
KONČAJ, kakor si prifrčala, odfrčaj in se me ne dotikaj!
Tebi, “zmajevka”, ko imaš še druge ,korenine, ne ne NE BO ŠLO!
Korenin, tvojih, ne bom pisala, ker lahko katero zgrerešim, napiši jih sama! Podatek je na MON-u, ga ne bom iskala, lahko je tudi že zbisan.
Tebi naj se opravičim, ko si me tako grdo napadla že dolgo je od tega. Stegnila si kremplje nad tipkovnico in zdrdrala kup laži!
Žalostno pa je to, da o svojem kraju nisi napisala prav NIČ, kaj je počel okupartor Hitler in Mussolini.
“”Še preden sta prišla na oblast sta imela načrt o raznorodovanju Slovencev. Dve njihovi izjavi, ki sta ju padala še preden sta prišla na oblast.
–“””duce””” je rekel: “”Ko se srečamo s takšno raso, kot je slovanska – manjvredna in barbarska -, ne smemo proti njej igrati politiko sladkorčkov, ampak politiko palice. Meje Italije morajo potekati na Brenerju, na Snežniku na Dinarskem gorstvu (….)
Mislim, da se sme z vso lahkoto žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov. (…)””
–“”Bodoči “Führer” pa je v pogovoru s knezom Ernstom Rüdigerjem Stahrembergom leta 1928 izjavil: “Harbunžanom in avstrijskem plemstvu najbolj zamerim, da več ko v 500 letih niso mogli ponemčiti tistih nekaj kilometrov od Alp do Jadrana, da tako Nemci niso prišli do Trsta, ki bi moral biti nemška luka.””
6. aprila 1941 so sile Osi napadle Jugoslavijo in jo razkosale po svojih apetitih.
To namero so najbolj dejavno izvrševali Nemci, pač v skladu s Hitlerjevim ukazom, ki ga je izdal svojim valptom 25. aprila 1941, ko je obiskal Maribor.
Njihova brezobzirna politika je pognala v beg okrog 17.000 ljudi, od katerih je večina našla zatočišče v Ljubljanski pokrajini.
– Da bi pripravili ugoden teren so se v prvi vrsti skušali znebiti lokalne laične in cerkvene inteligence, skladno s smernicami za izselitev tujerodnih elementov, ki jih je 12. aprila 1941 izdal poveljnik SS Reinhard Heydrich. Načrtovale so izselitev od 200.000 do 260.000 prebivalcev, pri čemer pa zaradi vojnih dogodkov niso bile povsem uspešne. Od junija 1941 do konca julija 1942 so v treh fazah nasilno deportirale okrog 60.000 duhovnikov, učiteljev in predstavnikov drugih intelektualnih poklicev v Srbijo, v Neodvisno državo Hrvaško, pozneje pa v južno Šlezijo in Sudete.
Obenem so prepovedale vse, kar je bilo slovensko, in odpravile tiste ustanove – od knjižnic do šol -, ki so bile žarišča slovenske kulture. Ponemčile so topografska in lastna imena ter priimke, zaplenile so družbeno in delno tudi osebno premoženje. Vzporedno s tem so se odločile tudi za rasno ocenitev prebivalstva, ki so jo uresničile, upoštevajoč svoja sprevržena biološka in tudi politična merila. Slovensko prebivalstvo so tako podvrgle zdravniškemu in ideološkemu preverjanju ter ga razdelile v tri poglavitne skupine:
– V Vindišarje, ki naj bi jih v štirih, petih letih ponemčili, v tiste, ki jim je bilo nemško državljanstvo dano samo pogojno, saj ga je bilo mogoče preklicati, če bi vztrajali pri slovenski zavesti. in na tiste, ki naj bi bili deležni le “zaščite” rajha.
Zunaj teh skupin, od katerih je vsaka “uživala” poseben režim, so ostali tisti, ki so bili obsojeni na fizično uničenje: med njimi , poleg Romov in Judov tudi onemogli.
Odpeljali so tudi 500 onemoglih in duševno bolnih s Štajerske, ki so postali žrtve evtanazije. …..
Še pa še je tega, ampak naj bo dovolj.
WildWind, o tem pa Ti, ne veš nič, mogoče si pa le kaj prebrala, kaj se je dogajalo Štajercem!???
Le “KOZLARJEVA GOŠČŠO”, bi rada rešila.
Edino za kar si takrat vedela, o Štajerski, sem prebrala, da ste imeli “majske hrošče”, uradnega imena nisi napisala, ampak tudi ta, obstaja.
Vir: Zbornik 2007, stran, del 92, 93, 94 in del 95
Napisala si tudi večkrat, da z menoj ne boš več kontaktirala. Kdaj se boš opravičila ti meni!???
Pozivali so te drugi, da se opraviči žrtvam, ko so tako žalostno končale, na mnogih krajih po Sloveniji. Tudi tega nisem še zasledila
[/b]
Ti kar čakaj, vse hočeš na krožniku! Diktatorsko ukazuješ. Kdo se je zaklinjal!?
Črna roka je morila po vsej Sloveniji,
Hacin, ni dovolil, da rablji pišejo sezname, kje so pobili žrtve.
Rablji, “ČRNE ROKE”, pa so sestavljali sezname katere bodo pobili.
Še nekaj iz knjige, “PO SLEDOVIH ČRNE ROKE”, ki se jo ti izogibaš že 10 let.
Že iz prvih strani lahko razbereš veliko.[/quote]
Opravičilo pričakujem zaradi tvoje obtožbe, da pišem pod anonimus vzdevki, česar si me obtožila……in čakam na seznam teh žensk in deklet, ne pa neke copy paste
Prababi….edit: a nisi šla malo predaleč s svojimi insinuacijami o meni? obtožuješ me, da sem izdajalec oz. potomec izdajalcev…..upam, da boš tole zelo dobro utemeljila……..in ja, na štajerskem imamo kosti v vsakem gozdičku……..prideš na obisk, te peljem na par lokacij…..
hm – mik, partizanček, sta ti ati in mami kot partizana, to povedala!?[/quote]
oče.
med vojno partizan, po vojni razočaran, ko je spoznal kdo vse je imel koristi od njegovega trpljenja v hosti.
ampak ti tega itak ne razumeš.
tvoji so v Nemčiji z delom podpirali tiste proti katerim so s pošteni ljudje borili…