Jaz sem s teboj!! Javi nam kako se bo razpletlo 😉

A veš, da bom res. Zdaj sem pa to že skoraj dolžna storiti.😊😊😊

Bi si želela jutra z vdihi morskega zraka, pa sem trenutno več kot zadovoljna z gozdnimi vdihi 🙂

Veš kaj zdajle – Magnifico, Tivoli Uau😊😊😊

On rabi zensko ob sebi, ne pa dalec stran. Ti si pac bila dalec. Proti mlajsi zenski pa so itak sanse zelo slabe. Ker se moski vedno odlocijo za mlajso. Vem, da to ni tolazba, tako pac je. Jaz tudi prebolevam nekoga, katerega naklonjenost mi je pomenila ogromno. Za razliko od tebe sem se ponizevala par let, pa se vedno nisem
mislih cisto svobodna. Zdaj ko berem tvojo zgodbo, vidim, da gre za podobne obcutke izgube in bolecine. In zdaj vem, da me nima rad, niti malo. Midve naslednjic pac ne smeva spregledat takega, ki naju bi imel rad! Tadva naju nimata, ali ne ( Tudi mene zanima, kaj ti bo odpisal!

Hvala za lepe misli. Ah, glede mlajših pa tudi ni čisto tako, veš.😉 Bi napisala, pa nočem javno.

Prebrala sem vse komentarje.

Včasih se je treba sprijazniti z dejstvom, da nam neka oseba v našem življenju enostavno ni namenjena. Ni vam namenjena, razumete? Če bi bila, bi s to osebo bili skupaj. V pravi ljubezni ni ovir pravijo, torej? Spustite osebo, nehajte se v mislih oklepat na njo, biti nanjo fiksirani, nehajte jo davit in jo pustite, da je srečna. Vi je niste znali osrečiti in je tudi ne boste. Ste takšni kakršni ste, čez noč se ne boste spremenili. Lahko ste nekomu 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} super in je samo tisti 1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tako odbijajoč, da nekoč sodu zbije dno. Tisti procent pa je ravno vaša bit.

Vidim, kako nekateri ljudje še kar sanjajo in sami sebe zavajajo o nekih usodnih ljubezenskih partnerjih, od dušah dvojčicah in podobnih neumnostih, ki jih najdete na vsakem vogalu. Koliko zblojenih zgodb poznam zaradi zgrešenih predstav. Samo z njim, z njo sem lahko srečen…kakšna zmota! In potem še od njih slišite cvetko, da tega ne morete razumeti, če niste v njihovi koži. Lepo vas prosim, nekateri smo ozdravljeni teh zablod. Najstnike vodijo čustva. Z leti pa je potrebno uporabljati razum, modrost, da presodite katera čustva so destruktivna, ki ne vodijo nikamor drugam kot v življenje, ki ga nočete. Ampak ne, v življenju vam je dolgčas, zato imate radi dramo, igre in zakomplicirano življenje. Vam je treba tega, uživate v tem?
Prej boste pošteni do sebe in drugih, prej boste našli osebo s katero boste srečni. Življenje je treba živet, ne pa sanjat. Ko boste nehali bit trmasti in bolj pametni od boga ter življenja samega, se vam zna zgoditi, da vam prav to dvoje pokaže pot do prave sreče, ki ni nujno oseba na katero ste fiksirani. Ali ni bistvo življenja biti srečen?
Ne zamerite osebi, ki je že prišla do tega spoznanja. Življenje ji je prekratko in predragoceno, da bi z vami izgubljala čas. Ne razdirajte spet nekomu veze. Ne si mislit, da si boste postlali svojo srečo na račun tuje nesreče. Zelo slab štart.

Hvala za tvoja razmišljanja. Se strinjam z marsičim. Znati je treba odnehati, potegniti črto in iti naprej. Sama imam prijatelja, ki se je 15 let nazaj zaljubil v poročeno žensko, bila je težka zgodba, prijatelj je ostal sam in je še vedno sam in še vedno visi čustveno na tej zgodbi. Seveda je to destruktivno.
Je pa pri meni zadeva še relativno sveža. Pogovorim se in grem, nekako, naprej..ne bom ga davila, mu onemogočala nove zveze itd. Čutim pa, da to še moram narediti, če mi bo dovolil, seveda. In to bo enkrat, zadnič..nikakor ne bom čez pol leta pisala tu gor, kako naj pridem še do enega zmenka.
Srečno.

Spoštovana gospa s komentarjem zgoraj – po pisanju sodeč vidim, da ste racionalna, izobražena oseba.
Potem tudi veste, da ima vsak svoje videnje zadeve in je potrebno dopustiti tudi drugačen vidik. Absolutne resnice ni, to verjetno sprejemate?

Čudovito za vas, če znate čustva uravnavat z možgani. Ostali smo pač “najstniki” po vaše, verjetno čustveno nezreli in še kaj. Ok, a pustite nam naše sanje, če lahko.

Seveda si vsi želimo biti srečni v življenju.
A kaj je definicija sreče? Spet – za vsakogar kaj drugega.
Za mene, in verjetno še koga, je to točno to, kar se vam zdi verjetno tako zelo “za časom”, nezrelo – najti sorodno dušo v tem življenju, ji dati vse kar imam in biti srečen z njo in ob njej.

Mogoče so krivi holivudski filmi, mogoče vzgoja … ne vem. In je nepomembno, ker jaz tako želim in čutim. Gotovo razumete.
Pa nisem ravno brez možganov, mi zelo dobro funkcionirajo na vseh področjih. Jih uporabljam pri delu, ko grem v trgovino, ko vozim avto itd.
Čustva so pa zgodba zase. In vesel sem, da sem tak, kot sem.

Ampak, a se strinjaš..da enkrat se je vseeno potrebno vdati? Ne tako, kot tisti, ki ga omenjam, ki že 15 let sanjari v prazno.

Tudi ta moj se je zadnja leta trudil na vso moč, da bi zaživeli skupa. Ni uspel. In je, očitno, šel naprej.

Vsak naredi tako, kot čuti. Mogoče mu te sanje dajo v 15-tih letih več, kot bi mu katerakoli oseba dala v realnem življenju. Razumem in pustim živeti človeka, kot želi.
Ta citat je iz filma “Love, Rosie”, leta in leta sanja o njem, na koncu sta skupaj. Ok, to je holivud, a vendar, verjetno je na svetu veliko podobnih realnih zgodb.

“Your friendship has brought glorious technicolor to my life.
It’s been there even in the darkest of times.
And I’m the luckiest person alive for that gift.
I hope I didn’t take it for granted. I think maybe I did. Because sometimes you don’t see that the best thing that has ever happened to you is sitting there, right under your nose.
But that’s fine too. It really is.
Because I have realised that no matter where you are, or what you are doing, or who you are with, I will always honestly, truly, completely, love you.”

Ti si pa hujši, kot jaz.🙂🙂🙂 Jaz vem, da LJUBILA ne bom več. Čakala pa tudi ne. Glede na tvoje pisanje, ti bi jo brez pomislekov vzel nazaj, ko se hmm naveliča življenja, kot ga ima zdaj?

Ti si pa hujši, kot jaz.🙂🙂🙂 Jaz vem, da LJUBILA ne bom več. Čakala pa tudi ne. Glede na tvoje pisanje, ti bi jo brez pomislekov vzel nazaj, ko se hmm naveliča življenja, kot ga ima zdaj?
[/quote]

Čakala? Saj je on nate čakal. Po zapisanem sodeč se je izognil crazy cray.

Če bi jo vzel brezpogojno nazaj? Spet, v takih primerih ni absolutnega prav ali narobe.
Vse je odvisno od situacije. Če oceniš, da so še vedno prisotna močna čustva in je nekdo bil samo ob pravem času na pravem mestu … potem ja.

In če si dovolj samokritičen, da veš, da si situacijo povzročil sam – to tudi pomaga pri odločitvi.
Seveda pa ima vse svoje meje, jasno.

Berem temo in vaše pisanje in se enostavno moram vključit. Razmišljam…o vsem kar ste napisali in tudi o svojih izkušnjah. Ja…seveda ga lahko še enkrat vprašate za še eno priložnost, za še en pogovor. Ampak….
Kaj vas je zadrževalo prej, ko mu niste želela sledit in ste ga zavračala? Zakaj ste to počela? Zaradi tega ker niste bila prepričana, da je res to tisto pravo ali ker ste želala na nek način preverit do kam seže njegova želja po vsem tem? Al mogoče zaradi česa drugega? (Mogoče ste to že pojasnila, se opravičujem, če je temu tako. Nisem prebrala vseh komentarjev in vaših odgovorov.) Ja…predvsem ženske smo rade zakomplicirane včasih in želimo od moškega neke nemogoče potrditve v nedogled (v vašem primeru dokler se ni pač naveličal in šel), ko pa se to konča in spoznamo, da je igre konec, takrat nastane neverjetna žalost, ker: ali slednje razumemo kot pomanjkanje ljubezni ali ker ugotovimo, da nismo uspele dobiti karkoli smo pač že mislile, da bomo s tem dobile ali pa zato, ker moramo na hitro sprejeti dejstvo, da smo ostale same in da precej verjetno ne bomo dobile več nekoga, ki nam bo toliko časa držal lice. Kakorkoli že…glede na prebrano…ste se vprašala zakaj sedaj? Zakaj ste sedaj ugotovila, da ga želite nazaj? Zakaj sedaj, ko ga ni več? Zakaj sedaj, ko je prenehal čakati in igrati vašo igro? Zakaj? Je to res ljubezen ali zgolj žalost in strah pred samoto oz. nečem neznanim? Razmišljam…

Hvala za vašo misel. Deloma sem odgovorila že. Midva sva razbila vsak svojo družino zaradi naju. Ni bilo lahko. Potem- razdalja, otroci, bivši partnerji. In na neki točki sem zaspala, priznam. Nisem znala naprej. Moči mi je zmanjkalo. Mogoče sem se tudi malo navadila na tako življenje, ne vem. Kaj je zdaj drugače? Pač ugotovila sem, ja, morda sem to rabila, da sem storila premalo, da si želim biti ob njem, ne glede na vse. Pač zbudila sem se in žal mi je za napake. Kaj bi bilo zdaj drugače? Ja, če bi me želel še, pa me očitno ne, bi bila pripravljena biti ob njem noč in dan, ne glede na službe, otroke itd. Pa ne zato, da on ne bi imel druge. Zato, ker si želim biti ob njem. Ker sem spoznala. Meni pa to nekako ne zveni tako nelogično. Ne vem. Saj se zavedam, da sem prepozna. Žal.

Hvala za vašo misel. Deloma sem odgovorila že. Midva sva razbila vsak svojo družino zaradi naju. Ni bilo lahko. Potem- razdalja, otroci, bivši partnerji. In na neki točki sem zaspala, priznam. Nisem znala naprej. Moči mi je zmanjkalo. Mogoče sem se tudi malo navadila na tako življenje, ne vem. Kaj je zdaj drugače? Pač ugotovila sem, ja, morda sem to rabila, da sem storila premalo, da si želim biti ob njem, ne glede na vse. Pač zbudila sem se in žal mi je za napake. Kaj bi bilo zdaj drugače? Ja, če bi me želel še, pa me očitno ne, bi bila pripravljena biti ob njem noč in dan, ne glede na službe, otroke itd. Pa ne zato, da on ne bi imel druge. Zato, ker si želim biti ob njem. Ker sem spoznala. Meni pa to nekako ne zveni tako nelogično. Ne vem. Saj se zavedam, da sem prepozna. Žal.
[/quote]
glej tip ti je postal zanimiv v tistem trenutku, ko se je za drugo zapalil. ti je že pasalo tak.
brezveze zdaj travmirat.
preboli in pojdi dalje

Hvala za vašo misel. Deloma sem odgovorila že. Midva sva razbila vsak svojo družino zaradi naju. Ni bilo lahko. Potem- razdalja, otroci, bivši partnerji. In na neki točki sem zaspala, priznam. Nisem znala naprej. Moči mi je zmanjkalo. Mogoče sem se tudi malo navadila na tako življenje, ne vem. Kaj je zdaj drugače? Pač ugotovila sem, ja, morda sem to rabila, da sem storila premalo, da si želim biti ob njem, ne glede na vse. Pač zbudila sem se in žal mi je za napake. Kaj bi bilo zdaj drugače? Ja, če bi me želel še, pa me očitno ne, bi bila pripravljena biti ob njem noč in dan, ne glede na službe, otroke itd. Pa ne zato, da on ne bi imel druge. Zato, ker si želim biti ob njem. Ker sem spoznala. Meni pa to nekako ne zveni tako nelogično. Ne vem. Saj se zavedam, da sem prepozna. Žal.
[/quote]
Razumem. Res vas razumem. Ne pravim, da ste naredila prav, ampak življenje je tako. Človek včasih niti ne ve kako zelo, zelo ravna narobe, dokler ne pride do točke kjer se vse sesuje. Moje skromno mnenje? Vi ste vašo potezo (skoraj nevede) že naredila. Sedaj pustite njemu, da naredi svojo. Karkoli že to bo. Žal niste znala ceniti kar ste imela, to bo vaša življenjska šola. Pa saj nikoli ne veste kaj vam življenje prinese. Lahko se bo vse rešilo v smer v katero vi želite, lahko pa ne. V tem primeru vam svetujem, da pustite. Bo bolelo. Zelo. Ampak bo šlo. S časom. Nekatere stvari se v življenju zgodijo z razlogom. Pa čeprav ga še ne vidite. Nekateri temu pravijo, da se odpre okno po tem ko so se zaprla vrata.

Mislite to potezo, da sem ga pustila čakati, ali to, da sem mu dala vedeti, da bi se rada pogovorila?

V bistvu lahko oboje. Vi ste naredila kar ste. On ve vse kar ima za vedet. Da ste polomila, da ste to spoznala (in tudi kdaj) in da ga želite nazaj. Sedaj je na potezi on. Počakajte in boste videla kako se bo odločil. No…lahko naredite še veliko drugega. Ampak vam tega ne svetujem. Predvsem zato, ker vas berem kot inteligentno žensko in bi z raznimi dajanji iz obupa žalila vašo in njegovo inteligenco. V življenju pride tudi do točke, ko je enostavno potrebno odnehati.

V bistvu lahko oboje. Vi ste naredila kar ste. On ve vse kar ima za vedet. Da ste polomila, da ste to spoznala (in tudi kdaj) in da ga želite nazaj. Sedaj je na potezi on. Počakajte in boste videla kako se bo odločil. No…lahko naredite še veliko drugega. Ampak vam tega ne svetujem. Predvsem zato, ker vas berem kot inteligentno žensko in bi z raznimi dajanji iz obupa žalila vašo in njegovo inteligenco. V življenju pride tudi do točke, ko je enostavno potrebno odnehati.
[/quote]
Odlično, hvala. Imate prav. Vse ve, kar je potrebno.

Lahko da te testira. Da vidi kolkrat te lahko zavrne kolk se bos borila za vajino ljubezen.
Probaj se enkrat. Potem sele odnehaj.

Ne. Ne testira me. Tudi na moje sporočilo, da želim pogovor, se ni odzval. Zaključena zgodba. Moj poraz. Nimam moči poskušati še in drugače. Že mora tako biti. Vse ve, kar mora vedeti. Upam, upam samo, da me ne bo nekoč..spet..kot je že bilo, on iskal po mestu. Zares upam. Ker..lahko, da ne bo dobro. Kljub vsemu je bil tisti grozen občutek, pa ga nimam velikokrat, ampak je bil pri mojih letih in vsej inteligenci, le tokrat, da sva si usojena. Ampak tako pač je. Obračam, na silo, nov list. Hvala vsem tukaj gor. Nekaj zares pametnih in globokih misli.

Kdaj je dobil sporočilo , da lahko delaš zaključek, da se ne bo javil? Jaz mislim, da se bo. Rabi malo časa.