Moj moški
Moramo se naučiti imeti rade moške, ne tako kot bi me želele, da oni imajo radi nas..temveč spoznati njihove želje, potrebe in jim dati najboljše od sebe, kar lahko. Moški išče oporo v ženski, da je lahko močen, odločen, še boljši in uspešnejši v vseh pogledih. Me smo v teh časih obremenjene s 1001 neumnostjo in pozabimo na to, kar je najbolj pomembno. Zato nas ne razumejo in me njih še manj…
Zakaj je avtorici še eden ušel? Pa verjamem, da ga ima rada. Ampak ali mu je znala na njemu razumljiv način to povedati in predvsem pokazati?
Odkar se svojemu moškemu posvečam tako, da si na vsako moje vprašanje ali dvom odgovorim z vprašanjem: “kaj bi naredila ljubezen? ” je najin odnos dosti boljši. A najprej sem se posvetila sebi, svoji avtentičnosti in temu, s čimer sem ga sploh pritegnila. Milina, nežnost, skrbnost, urejenost, umirjen in nizek ton, brez nepotrebnih dram in konstantnega nerganja, skrb za otroke, dom, kuhinjo, vrt, negovanje spolne energije in zadosten čas za naju, pozornost, pohvale in lepe, mehke besede. Dovoli moškemu, da je moški. Ti bodi ženska. In to je to. Veliko , veliko lahko ženska naredi sama, a vse smo to zanemarile, pozabile…spomnite se kako so vaše none skrbele za svoje moške. Sedaj si npr vzamem več časa za ličenje in urejenost, poiskala sem stil oblačenja, ki je bolj primeren moji starosti in “funkciji” in hranim žensko v sebi vsak dan z različnimi rituali…in še mnogo tega, a da ne bom predolga. Prav ničesar v tem procesu nisem izgubila in ne čutim, da bi mi karkoli bilo prikrajšano, ravno nasprotno. Nekako smo vsi zavibrirali na eni frekvenci harmonije in umirjenosti, ki je prej nismo nikakor našli. Veliko nalog, ki sem si jih prej nakopala sama, češ saj zmorem, sem sedaj razporedila na vso družino, tako mi ostane več časa zase. V skrbi zase pa hkrati postaviš zgled in tudi mejo, da ne rečem vrednost …in koliko sebe ceniš, spoštuješ, toliko te bodo tudi drugi.
Lahko seveda izhajam samo iz svoje izkušnje, a zdi se mi, da smo ženske malo zašle s poti in se moramo vrniti korak nazaj. Predvsem pa same narediti podlago za srečno življenje, tako družinsko kot partnersko. Vse se da urediti, tudi skrhani odnosi in zveze, ki so bile odpisane. Kjer je volja, je tudi pot. Če je ni, jo pa narediš sama 😉
Kot vidiš noben moški ni princ na belem konju in z leti pride do težav povsod. Iskanje ljubezni je tako utopično dejanje, ki ne pelje nikamor. Če in ko pride, jo pa sprejmi z velikim objemom in nikar ne izpusti iz rok. Trud in vlaganje v razmerje ter delo na tem, da zveza deluje se nikoli ne konča. Ljubezen Ni dovolj.
Ne no. To je največji mit kar obstaja v ljubezni. Vse se strinjam samo v tem pa ne. Kako lahko pričakujete od nekoga, da bo čakal v nedogled. Ljubezen lahko tudi umre. Je čutil posebno vez, zdaj je pa ne več. A to je uno. Dobiš po levem licu, nastavi še desno. 8 let vegetiraš in zdaj boš še nadaljnih 8 ali pa do konca življenja zaradi posebne vezi v neizpolnjeni ljubezni iskal rešitve. Ja, če si mazohist. Pa dajmo obrnit zadevo. Tako kot se zdaj počuti avtorca, se je prej njen moški. To je pa karma. Kar seješ, to žanješ. V odnosu je treba sodelivst, ne pa da se trudi samo eden.
Draga moja,
čudovita ženska si, s svojo potjo, se vidi, da si veliko delala na sebi. Čutim te in sprejemam te. In te občudujem.
Ah, smo pa ljudje različni. Mene je vodila čez življenje neka strast..malo nora, ampak težko se ji je bilo upreti. Nekaj rušilnega, navdihujočega, pa hkrati samouničevalnega. Pa sicer delujem zeli urejena gospa. In to, ta moški, je moj poraz, življenjski poraz.
Egoistično je od nekoga pričakovat, da te bo čakal/a v nedogled, če le ta ne kaže nobenega zanimanja za konkretna dejanja v njuno skupno. In na vsakem križišču je treba reči točno to, kar je v tebi, ne pa se neki izmotavat, pometat pod preprogo, se skrivat, reči eno narediti drugo, omalovaževat, napadat itd… kako pa naj človek ve s kom je, če mu ta sam sebe skriva? Nismo obtičali na mestu in rastemo skupaj z življenjem, ki nam prinaša naše lekcije. In kaj je smisel biti s človekom, ki se skriva pred partnerjem/partnerko-človekom pred katerim naj bi stal v dušo gol? Ni od drugega naloga, da bere misli prvega, ampak prvega, da točno pove kaj in kako je pri njemu/njej. In od te točke dalje pa v kero koli smer zavije.
8 let ti je dal, pa nisi veze peljala dalje, ko ti je ponudil skupno življenje in te čakal, čakal..
Z glavo skozi zid rinit ni ljubezen, ampak ego(strah pred nekim novim nepoznanim korakom v lajfu). In on se je zavedal, da te ne zanima dovolj, da bi mu dala sebe v celoti. Skrivnost dobrih vez je, da medsebojno sodelujejo, ne da en daje tempo drugi pa se le prilagodi in pleše po ritmih prvega. A sodelovanje je odvisno od obeh vpletenih. En sam namreč ni in ne more bit v vezi, pa ne glede na to kaj naredi. In tudi tretji človek ni del veze, torej loverji, loverke znotraj dobrih vez odpadejo, ker ni potrebe kaj šele želje po njih.
Na napakah se najhitreje naučimo. Ne jemlji si toliko k srcu, porazov in zmag je v življenju kolikor hočeš. Odvisno je vse od tega kako na njih gledaš. Strast je lahko super, če jo usmeriš v ustvarjalnost. Daš vso sebe v nekaj, v čemer si dobra. Res smo različni, a si nas veliko deli podobne izkušnje in drug od drugega se lahko veliko naučimo.
Nimaš pa urejenega podstrešja, sori, patetika kar vre iz tebe. Ti paše vloga žrtve, a ne da? Pozabi pa gasa dalje.
[/quote]
Vsak doživlja svet na svoj način, nekateri prehitro vlečete zaključke in obsojate. Verjetno pa sami nosite bremena še hujših življenskih odločitev in obnašanja, zato avtorica, kar preskoči vse take, ki le smetijo temo. Niso tako popolni kot se tukaj želijo prikazati 😉
Nima veze. Nisem popolna. Nisem pa škodoželjna in sem iskrena. Ne gane me to, tukaj gor. Razmišljam samo o tem, če mi kdo pove kaj pozitivnega. To ne more škodit. 😀 Saj veš – daj vsakemu svoj sluh, redkim le svoj glas, sprejmi vsako mnenje, a hrani svojo sodbo.
Hvala vsem za lepe in dobrohotne nasvete.
Sem se pogovorila še s prijateljico, ki dobro pozna tudi njega. In sem se odločila. Boli me tako zelo, da bistveno huje ne bo, mogoče pa še to rabim. Poiskala ga bom in se mu opravičila in ga v imenu ljubezni, ki je nedvomno bila, prosila, naj me sprejme. Itak me bo zavrnil. Če me slučajno ne bo, bom pa ostala pri njem. Kar ostala.
Slabo razmišljanje za urejanje tako pomembnih stvari. Počakaj! Počasi! Ženska energija ni usmerjena v delovanje in akcijo.. na silo ne boš nič dosegla. Daj mu čas, da se sam odloči. Umiri se, umiri svoj um in ne ponižuj se s prosjačenjem. Prosjačenje ni privlačno, taka ženska ni privlačna. Stvari, ki si jih naredila so preteklost, teh ne moreš več spreminjati, na sedanjost in prihodnost pa lahko vplivaš. Pusti mu, da je moški, naj se sam odloči, če te še hoče. In če te, bo našel pot do tebe. Ne vsiljuj moškemu svojega razmišljanja. Sploh pa ne tako, da se mu mečeš pod noge in prosiš za njegovo ljubezen. NO GO!
Moški se vračajo. Velikokrat. Ne takoj, ampak se in to takrat, ko se sami za to odločijo. In s tem, ko mu daš čas, da se sam odloči, mu daš tudi svobodo, da je pravi moški. Veš, koliko pomeni moškemu, če je lahko moški? Ogromno. Ženske si težko to predstavljamo. Moški ves čas hrepenijo po tem, da so možati, res pravi moški. Ampak, če mu ženska tega ne dovoli, če ves čas vsiljuje svoj prav, ne more razviti svojega potenciala. Daj mu možnost, da je moški, samo tako te bo spet vzljubil. Če vama je namenjeno, se bo vrnil, ko bo pravi čas za to.
Ja, razumem. Imaš prav. Ko sva imela še družini, me je enkrat že zapustil. Ok, takrat je bila situacija drugačna. Seveda se je vrnil..da je spoznal, da ne more brez mene. Nisem se pobrala, vmes, ko nisva bila skupaj. Ko se je vrnil, sva uredila vsak s svojo družino. In od takrat naprej je bil zlat. In ne..še enkrat nisem pripravljena čez vse to. Ne bi ga več sprejela, ko se umirim. Če zdaj ne bo šlo..pač nikoli.
Tega, da ostaneš mu ne moreš zagotoviti 🙂 Lahko se zaobljubiš kot pri obredu, ampak nikoli ni nič dokončno. To, da ostaneš za vedno ni odvisno samo od tebe, tudi on mora ostati. Žal mi je zate.. Nekako verjamem, da je upanje za vaju, ampak je vse preveč frišno, in če je od jutrišnjega dneva odvisna tvoja prihodnost, zna biti precej drugačna kot tista, ko daš sebi čas, da se glava ohladi in njemu pustiš čas, da te začne pogrešati.
Srečno.