Pa daj no, a se ne znaš postaviti v vlogo starša? Če imaš dva otroka, katera imaš oba enako rad in ima en otrok 2 košari jabolk (ki jih je dobil od prijatelja), drugi tvoj otrok pa ima 2 jabolka. Kot starš imaš na razpolago 1 košaro jabolk. Kako jih boš razdelil?
[/quote]

Ja ali pa se postavi v vlogo starša, 1. otrok je za ti 2 košari jabolk delal, 2. otrok je pač luftal okoli, malo pirčkal in ima pač samo 2 jabolki. Zakaj bi ti svoje prihranke dal otroku, ki itak vse zafrčka in ki se ne potrudi toliko da bi si kaj ustvaril?
Poznam primere, kjer je otrok, ki je celo življenje pač ves denar zapravil ali za avte in pa za pijače in žuranje od staršev na koncu dobili hišo, ker revček pa si ne mogel narediti svoje hiše, drugi otrok jo itak ima, to da je ta drugi za to hišo garal, da se je vozil v starem avtu, da namesto da je šel na žur je naslednji dan zgodaj vstal in šel na hišo delat, to pač ni bilo pomembno. Seveda otrok, ki celo življenje ni niti mignil ne s prstom sedaj živi v tej hiši, ki je bila prej od staršev, za kakšna popravila na hiši se ne zmeni in pač hiša propada. Ja mamice in očija ni več da bi onadva obnovila hišo. Fer a ne?
Avtorica ne se sekirat poskušaj živeti svoje življenje in pusti ostale. Enkrat sem nekje prebrala, da starši pomagajo tistemu otroku za katerega smatrajo da niso sposobni, za tistega za katerega smatrajo da so sposobni pa se ne obremenjujejo ker vejo da bodo sami zase poskrbeli.

Če si morata za denar kupovati pozornost ene hčere (kar očitno avtorica in ti namigujeta: če mi daš denar te pridem pogledat, če ne, ne pridem), potem si to pomoč lahko kupita tudi drugje: Pri tujcih ali drugi hčeri, ki jima je očitno ljubša.
[/quote]
Nič si nebi kupovala pozornost druge hčere, da ju pride pogledat, ampak je morebitna nepozornost le posledica vzroka, ki pa so njuna dvojna merila- tu tiči vzrok. Nobeden ne zahteva denarja, če se ga pa že tala, se ga pa mora absolutno fer, ali pa naj jasno povesta, da jima en otrok ne pomeni toliko kot drug – čist enostavno.
Lp

Ja ali pa se postavi v vlogo starša, 1. otrok je za ti 2 košari jabolk delal, 2. otrok je pač luftal okoli, malo pirčkal in ima pač samo 2 jabolki. Zakaj bi ti svoje prihranke dal otroku, ki itak vse zafrčka in ki se ne potrudi toliko da bi si kaj ustvaril?
[/quote]

Ja, ampak v tem primeru ni tako.

En otrok je bil na RD od prijateljčka in je tam dobil čokolado za domov. Zakaj bi mu kupoval še ti čokolado?
Zdaj pa, moji so si take stvari razdelili, če se je dalo deliti, da ni bila ravno ena čoko bananica. Lahko bi pa recimo en tako prinesel čoko bananico, drugima dvema bi jo pa kupila, zakaj bi jo kupovala prvemu, če jo že ima?

Enako je s tema sestrama, ena ima hišo in nov avto, zakaj bi ji starša to kupovala, če ne potrebuje, je poskrbela sama zase. Druga sestra tega nima in ji kupita starša.
Avtorica ne žuli suh kruh! Starša nista pustila eno hči na shem kruhu, drugi pa dala čokolado!

Če si morata za denar kupovati pozornost ene hčere (kar očitno avtorica in ti namigujeta: če mi daš denar te pridem pogledat, če ne, ne pridem), potem si to pomoč lahko kupita tudi drugje: Pri tujcih ali drugi hčeri, ki jima je očitno ljubša.
[/quote]

Po moje ne misli da ne pride pogledat pač pa da ne misli okoli zdravnikov vozit pa jemat dopusta za to pa v smislu skrbi skrbeti za starša, ki sta jo prej zapostavljala. V ožji družini smo imeli tako. Prej je bilo vse ok, potem pa mama prepiše vse imetje na enega otroka, drugi je to izvedel, slučajno. Potem pa ko je bila mama bolna in jo je bilo potrebno negovati pa voziti okoli zdravnikov pa je mama drugemu otroku razlagala kako je prvi bogi ko mora vse to počet. Drugi pa je hodil k njej samo na obisk, klepet. No pa je ta drugi otrok rekel, da to ni bila njegov odločitev pač pa sta se tako odločila prvi otrok in mama sama.
Pa ne gre za materialne stvari ampak enostavno se počutiš kot 2. razredni otrok če starši stalno preferirajo sorojenca. Ker običajno ga ne samo s tem da ga zalagajo z materialnimi dobrinami pač pa tudi velikokrat s hvaljenjem kako je oh in sploh.

A da ne? Kaj pa v primeru, ko bi drugi otrok že imel tri čokolade, pa nič suhega kruha, prvi pa bi imel suh kruh, bi bi pa brez čokolade? Kako pa bi v tem primeru delila?

A veš zakaj sem napisala brez moje vednosti, ker vedo, da ni prav, drugače bi dali karte na mizo in rekli kot je res. Ne skrivali pred mano.
Da ne bo pomote, nisem jaz zmaj in sestra perla, pač eni znajo bit ” hinavski”. Ko je treba pa pomagat in je kdo bolan, 3x lahko ugibate, kdo pride pomagat?? Eh brezveze, zanimalo me je samo, ce imam jaz že zdaj kakšne pravice do cesarkoli, da na koncu ne bo tako, da ne bo ostalo nič, razen hiše.
[/quote]
imaš možnost, da takrat pri dedovanju zahtevaš vrnitev večjih daril v dedno maso in od tega dobiš nujni delež. Se strinjam, da to ni prav kar delata, ker ne dasta kart na mizo in delata pod mizo. Ni fer ker tako delata razdor med obema otrokoma.

En otrok je bil na RD od prijateljčka in je tam dobil čokolado za domov. Zakaj bi mu kupoval še ti čokolado?
Zdaj pa, moji so si take stvari razdelili, če se je dalo deliti, da ni bila ravno ena čoko bananica. Lahko bi pa recimo en tako prinesel čoko bananico, drugima dvema bi jo pa kupila, zakaj bi jo kupovala prvemu, če jo že ima?

Enako je s tema sestrama, ena ima hišo in nov avto, zakaj bi ji starša to kupovala, če ne potrebuje, je poskrbela sama zase. Druga sestra tega nima in ji kupita starša.
Avtorica ne žuli suh kruh! Starša nista pustila eno hči na shem kruhu, drugi pa dala čokolado!
[/quote]

meni sta oba otroka enako draga..
če eden že ima čokoladico..mu kupim pa “žvečilni”, da od staršev vseeno nekaj dobi..
ne grem na varianto VSE in NIČ!!!
zakaj je prvi že imel od prej čokoldico..morda jo je zaslužil pri osedu z grabljenjem sena,
ta prvi je doma igrco špilal..
ni vse tako, na prvo žogo, kot vi tle tolčete po avtorici..
zanimivo, nihče ne komentira tega vidika diferenciacije staršev..
v kaki drugi temi bi se pa stepli, če bi malim otrokom starši -enemu kupli hlače dugemu pa ne, bi jih kar na CSD pošiljali..

delajo pa razlike, kar je pogosto in mogoče lažje opazno tam kjer sta samo dva otroka.
Tisti, ki jima je bližje ali je že zgodaj določen kot naslednik ima nesporno prednost glede vsega. Drugemu otroku je to jasno, v kolikor so odnosi zdravi. Po navadi pa niso, ker starši vseeno zahtevajo, da se jim stoji ob strani v vsakem primeru, če ne sledijo obtožbe.

Zaradi obtožb sem se od njih tako oddaljila, zato z njimi vse bolj poredko komuniciram. Obtožujejo me v vsakem primeru, ne glede na to koliko jim pomagam, ker ni nikoli dovolj oziroma toliko, da bi lahko bili zadovoljni. Enega otroka pogosto hvalijo, ker vidijo v njem nekoga na katerega se bodo lahko vso življenje naslanjali. Imajo ga za berglo. Otrok, ki jim to odreče pa je potem zaznamovan z nehvaležnostjo, z vsem najslabšim, kar je možno.
Imeti je treba trdo kožo in se sprijazniti s tem.

En otrok je bil na RD od prijateljčka in je tam dobil čokolado za domov. Zakaj bi mu kupoval še ti čokolado?
Zdaj pa, moji so si take stvari razdelili, če se je dalo deliti, da ni bila ravno ena čoko bananica. Lahko bi pa recimo en tako prinesel čoko bananico, drugima dvema bi jo pa kupila, zakaj bi jo kupovala prvemu, če jo že ima?

Enako je s tema sestrama, ena ima hišo in nov avto, zakaj bi ji starša to kupovala, če ne potrebuje, je poskrbela sama zase. Druga sestra tega nima in ji kupita starša.
Avtorica ne žuli suh kruh! Starša nista pustila eno hči na shem kruhu, drugi pa dala čokolado!
[/quote]
Ja ok 1. otrok dobi čokoladno banano in potem ti kupiš še drugima dvema pa imajo vsak eno. Kaj pa če bi 1. otrok šel k sosedu kosit travo ali pa bi nekaj drugega delal in za to dobil čokoladno banano druga dva pa bi se medtem igrala doma ali pa gledala TV, bi bilo fer da jima kupiš čokoladno banano? Jaz mojima dvema nebi in jima tudi ne ker se mi zdi da bi s tem podpirala njuno lenobo.
Podobno se mi zdi pri avtorici. Ne vem lahko da sem kje zgrešila ampak jaz nisem zasledila da je njima hiša padla iz neba pa da jima avte podarijo drugi. Pač pa da onadva s svojim delom zaslužita za svoje dobrine. Zakaj je potem ok da ker si sestra za svoje dobrine ne zasluži ji jih pa podarijo starši?

Po moje ne misli da ne pride pogledat pač pa da ne misli okoli zdravnikov vozit pa jemat dopusta za to pa v smislu skrbi skrbeti za starša, ki sta jo prej zapostavljala. V ožji družini smo imeli tako. Prej je bilo vse ok, potem pa mama prepiše vse imetje na enega otroka, drugi je to izvedel, slučajno. Potem pa ko je bila mama bolna in jo je bilo potrebno negovati pa voziti okoli zdravnikov pa je mama drugemu otroku razlagala kako je prvi bogi ko mora vse to počet. Drugi pa je hodil k njej samo na obisk, klepet. No pa je ta drugi otrok rekel, da to ni bila njegov odločitev pač pa sta se tako odločila prvi otrok in mama sama.
Pa ne gre za materialne stvari ampak enostavno se počutiš kot 2. razredni otrok če starši stalno preferirajo sorojenca. Ker običajno ga ne samo s tem da ga zalagajo z materialnimi dobrinami pač pa tudi velikokrat s hvaljenjem kako je oh in sploh.
[/quote]

In evo, še en otrok je dokazal, da se pomoč kupuje! Če bi mu mama kaj dala, bi jo tudi on vozil okoli.

ne vem katere besede ti ne ločiš med
VSE in NIČ..???

Gledava nekako, da so materialne potrebe vseh enako pokrite, a so si različni karakterj, različne želje, različne potrebe, ni šans, da vsem trem daš v denarju enako, ker eden potrebuje nekaj, drugi nekaj drugega in tretji nekaj tretjega, vse troje v različnih zneskih…
[/quote]

Verjetno bo en od treh šel v tujino na nadaljevanje študija, kar bo znalo kar koštat. Mordabosta šla dva ali vsi trije, morda pa se zgodi, da bo en od njih ostal doma in doma delal podiplomca, kar bobistveno manj stroškov. Naj bi zdaj temu, ki ostane doma, mesečno nakazovali enak znesek, kot ga tistemu, ki je v tujini? Morda se bo en v tujini lahko financiral sam, drugega bi morali financirati mi in naj zdaj temu, ki se zmore sam financirati, mesečno nakazujemo enak znesek kot tistemu, ki se ne financira sam?

Ti, ko vse deliš enakopravno, daš obema otrokoma po dve mandarini ali lahko en poje 1, drugi pa 3 ali pa en poje 4, drugi pa nič, ker nima potrebe po mandarini?

Moje mnenj je, da s tem, ko toliko potenciraš, da oba otroka dobita enako, dejansko delaš razdor med njima, ker bosta vedno na vse gledla, da ja drugi ne bo dobi pikico več in če bo, bo pa sigurno, ker v življenju ni nikdar vse na pol, bo med njima nastal velik hudič, za katerega boš ti odgovorna!

delajo pa razlike, kar je pogosto in mogoče lažje opazno tam kjer sta samo dva otroka.
Tisti, ki jima je bližje ali je že zgodaj določen kot naslednik ima nesporno prednost glede vsega. Drugemu otroku je to jasno, v kolikor so odnosi zdravi. Po navadi pa niso, ker starši vseeno zahtevajo, da se jim stoji ob strani v vsakem primeru, če ne sledijo obtožbe.

Zaradi obtožb sem se od njih tako oddaljila, zato z njimi vse bolj poredko komuniciram. Obtožujejo me v vsakem primeru, ne glede na to koliko jim pomagam, ker ni nikoli dovolj oziroma toliko, da bi lahko bili zadovoljni. Enega otroka pogosto hvalijo, ker vidijo v njem nekoga na katerega se bodo lahko vso življenje naslanjali. Imajo ga za berglo. Otrok, ki jim to odreče pa je potem zaznamovan z nehvaležnostjo, z vsem najslabšim, kar je možno.
Imeti je treba trdo kožo in se sprijazniti s tem.

Ko enkrat odrasteš, je treba tudi v glavi odrast in nehat s temi otročjimi neumnostmi.

Po službeni dolžnosti imam vpogled v precej veliko število teh družinskih razprtij. Lahko sem bolj objektivna, kot je človek pri opisu lastne zgodbe. In lahko ti povem eno, včasih niti ne bi verjela, da mi ljudje opisujejo isto zadevo, ko vsak iz svojega zornega kota slikajo isto stvar. Vsi vidijo črno-belo sliko, vsem se huda krivica zgodi. Dva otroka iste matere za sveto trdita, da ima mati tadrugega otroka raje.

Tako da je pri tem, da “starši sorojenca stalno preferirajo” treba bit zelo previden. Ni vse kar za verjet in širša slika je pogosto precej drugačna.

Stalno poslušam, kaj vse so starši dolžni dati otrokom.

Kaj pa odrasli, preskrbljeni otroci date svojim staršem? Date mami za roj dan 2.000€ v kuverto ali ji sam pušeljc prinesete in se povabite na kosilo? Plačate čiščenje celotne hiše? Mogoče novo fasado? Kupite očetu nov avto? Mu pospravite garažo? Plačate vrtnarja za ureditev okolice? Ali vse samo v svojo rit tlačite? In potem pridete še v njuno hišo grebst kar se lahko da!

Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal.” Eros [psi] st. 345

kako je KRIVICA lahko NESREČA??

Evo, moja situacija je identična, če ne še slabša. Nisem požrešna ampak v vseh letih, ko se mi res godi krivica, mi je včasih res zelo težko. Starša sta bila zelo dobro situirana in po očetovi smrti je vso premoženje bilo napisano na mamo. Mama je brez vednosti mene vse prepisala na sestro, ki je bila isto že prej bolje “preskrbljena”. Za mamo že več kot 10 let skrbim sama in posledično je prizadeta moja družina, ker sem res vse vikende in popoldneve pri njej. Ona noče nikamor in z leti (85) postaja vsak dan bolj čudaška. Edino veselje ji je, da večkrat na teden kuha kosila in povabi sestro in njeno družino. Jaz sem samo tiho in delam in pospravljam za njimi. Sem nekajkrat mami omenila, da vse kar se dogaja ni prav ampak ona je “zaljubljena” v družino svoje najstarejše hčerke in njene vnuke. Dogajanje opazujejo tudi bližnji in vsi so mnenja, da naj pustim vse skupaj in, da je mama v tem primeru res nepravična. Ampak vem, da bi mi bilo še bolj težko, če bi to naredila. Boli me tudi to, ker vem, da sem bila vedno dobra in skrbna do nje in, da zagotovo ne bi bila v taki psihični in fizični kondiciji, če bi bila sama po očetovi smrti. Sestra je velik materialist in oče za čas življenja ni bil v tako dobrih odnosih z njo, kot z menoj. Mami sem tudi ob priliki dala vedeti, da je naredila tudi proti očetovi volji, da je za mojim hrbtom vse premoženje in nepremičnine dala po svoji smrti prepisati na sestro. V papirjih piše, da je ona njen skrbnik in, da po njeni smrti podeduje vse. Jaz pa že 12 let sama skrbim za njo in njeno hišo. Res ne finančno, ker denarja mama ne potrebuje. Vem, da je moje pisanje zmedeno ampak hotela sem samo dati komentar, da se tukaj vedno ne gre za požrešnost do denarja ampak za krivice, da nismo za starše vsi otroci enaki. Globoko v duši vem, da bi se oče v grobu obrnil, če bi lahko vedel kaj je naredila mama.

meni sta oba otroka enako draga..
če eden že ima čokoladico..mu kupim pa “žvečilni”, da od staršev vseeno nekaj dobi..
ne grem na varianto VSE in NIČ!!!
zakaj je prvi že imel od prej čokoldico..morda jo je zaslužil pri osedu z grabljenjem sena,
ta prvi je doma igrco špilal..
ni vse tako, na prvo žogo, kot vi tle tolčete po avtorici..
zanimivo, nihče ne komentira tega vidika diferenciacije staršev..
v kaki drugi temi bi se pa stepli, če bi malim otrokom starši -enemu kupli hlače dugemu pa ne, bi jih kar na CSD pošiljali..
[/quote]

Imamo tri, se je zgodilo, da smo vsem trem kupili hlače/superge/bund, se je pa marsikdaj zgodilo, da smo kupili samo enemu, ker druga dva sta že imela!
Ja, so nosili en za drugim in na srečo ali nesrečo tako hitro rastli, da je ostala majca po treh sezonah kot nova in ja, je nejvečkrat najstarejši dobival nove stvari, mlajša dva pa nosila za njim, a je tudi najstarejši najprej nehal rasti in ni bilo več oblačil, ki bi mu bila premajhna, pa sta tudi mlajša dva dobivala nove stvari. Nikdar ne kupiš vsega enako vsem!

Praviš, da tistemu, ki je iz RD prinesel čokolado, pa kupiš žvečilko. Kaj pa drugemu? Njemu pa ne kupiš žvečilke? Torej spet, en ima čokolado in čigumi, drugi pa samo čokolado ????

Ne računajte na pomoč staršev in ne obremenjujte se z razpolaganjem njihovih sredstev, pa bo lažje. Fer ta svet ni nikoli bil in nikoli ne bo, lahko pa sam sebi ustvariš kar se da pošteno življenje in si iz dneva v dan vesel, da je tako.
Lp

Tvoje starše razumem. Pomagajo otroku, ki mu gre slabš in prav je tako. Na tvojem mestu bi tud sama pomagala sestri. Ti ji očitno ne, zato ji pomagajo tvoji starši. Bi pa po drugi strani vsaj pričakovala, da mi starši to tud povedo, glih zato, da ne izpade, da imajo enga otroka raj kot druzga.

Verjetno bo en od treh šel v tujino na nadaljevanje študija, kar bo znalo kar koštat. Mordabosta šla dva ali vsi trije, morda pa se zgodi, da bo en od njih ostal doma in doma delal podiplomca, kar bobistveno manj stroškov. Naj bi zdaj temu, ki ostane doma, mesečno nakazovali enak znesek, kot ga tistemu, ki je v tujini? Morda se bo en v tujini lahko financiral sam, drugega bi morali financirati mi in naj zdaj temu, ki se zmore sam financirati, mesečno nakazujemo enak znesek kot tistemu, ki se ne financira sam?

Ti, ko vse deliš enakopravno, daš obema otrokoma po dve mandarini ali lahko en poje 1, drugi pa 3 ali pa en poje 4, drugi pa nič, ker nima potrebe po mandarini?

Moje mnenj je, da s tem, ko toliko potenciraš, da oba otroka dobita enako, dejansko delaš razdor med njima, ker bosta vedno na vse gledla, da ja drugi ne bo dobi pikico več in če bo, bo pa sigurno, ker v življenju ni nikdar vse na pol, bo med njima nastal velik hudič, za katerega boš ti odgovorna!
[/quote]

glejte gospa,
meni je lih vseeno kaj vi delate..
in NE niste uganili kaj jaz mislim in delim do “pikice” natančno..
še sedaj ne ločite med VSE in NIČ..

če imaš 10.000€ in jih daš enemu 10.000 drugemu pa NIČ
ali daš enemu 7000 in drugemu 3000 je VELIKA razlika!!
ker pač eden ne rabi..
gre za pristop in sporočilo otrokoma, ne gledat vse iz materialne strani..
zame je delitev 50/50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} v tem da OBA dobita ,..ne materialno “do pikice enako”..

Preferiranje enega otroka napram drugemu je neke vrste terapija za bolane starše, ki s tem zdravijo, oziroma mislijo da zdravijo, neke svoje travme, katere bi morali obdelovati sami s sabo in strokovno pomočjo, kanalizirajo pa jih preko tebe. Vendar žal tako je. Seveda pa se vsako darilo večje vrednosti všteva v dedno maso, in ti imaš, pravno-formalno, pravico do nujnega deleža, tudi, če ti ne bosta nič zapustila. Tudi, če na koncu ne bi nič več ostalo ali bi bilo vse napisano na sestro, lahko iztožiš sestro za nujni delež, kamor se bodo vštela tudi vsa večja darila, ki jih je prejela od staršev za časa življenja.

Evo, moja situacija je identična, če ne še slabša. Nisem požrešna ampak v vseh letih, ko se mi res godi krivica, mi je včasih res zelo težko. Starša sta bila zelo dobro situirana in po očetovi smrti je vso premoženje bilo napisano na mamo. Mama je brez vednosti mene vse prepisala na sestro, ki je bila isto že prej bolje “preskrbljena”. Za mamo že več kot 10 let skrbim sama in posledično je prizadeta moja družina, ker sem res vse vikende in popoldneve pri njej. Ona noče nikamor in z leti (85) postaja vsak dan bolj čudaška. Edino veselje ji je, da večkrat na teden kuha kosila in povabi sestro in njeno družino. Jaz sem samo tiho in delam in pospravljam za njimi. Sem nekajkrat mami omenila, da vse kar se dogaja ni prav ampak ona je “zaljubljena” v družino svoje najstarejše hčerke in njene vnuke. Dogajanje opazujejo tudi bližnji in vsi so mnenja, da naj pustim vse skupaj in, da je mama v tem primeru res nepravična. Ampak vem, da bi mi bilo še bolj težko, če bi to naredila. Boli me tudi to, ker vem, da sem bila vedno dobra in skrbna do nje in, da zagotovo ne bi bila v taki psihični in fizični kondiciji, če bi bila sama po očetovi smrti. Sestra je velik materialist in oče za čas življenja ni bil v tako dobrih odnosih z njo, kot z menoj. Mami sem tudi ob priliki dala vedeti, da je naredila tudi proti očetovi volji, da je za mojim hrbtom vse premoženje in nepremičnine dala po svoji smrti prepisati na sestro. V papirjih piše, da je ona njen skrbnik in, da po njeni smrti podeduje vse. Jaz pa že 12 let sama skrbim za njo in njeno hišo. Res ne finančno, ker denarja mama ne potrebuje. Vem, da je moje pisanje zmedeno ampak hotela sem samo dati komentar, da se tukaj vedno ne gre za požrešnost do denarja ampak za krivice, da nismo za starše vsi otroci enaki. Globoko v duši vem, da bi se oče v grobu obrnil, če bi lahko vedel kaj je naredila mama.
[/quote]

no “DOBRI ODNOSI”..podaj kak komentar temu postu..

Ja ok 1. otrok dobi čokoladno banano in potem ti kupiš še drugima dvema pa imajo vsak eno. Kaj pa če bi 1. otrok šel k sosedu kosit travo ali pa bi nekaj drugega delal in za to dobil čokoladno banano druga dva pa bi se medtem igrala doma ali pa gledala TV, bi bilo fer da jima kupiš čokoladno banano? Jaz mojima dvema nebi in jima tudi ne ker se mi zdi da bi s tem podpirala njuno lenobo.
Podobno se mi zdi pri avtorici. Ne vem lahko da sem kje zgrešila ampak jaz nisem zasledila da je njima hiša padla iz neba pa da jima avte podarijo drugi. Pač pa da onadva s svojim delom zaslužita za svoje dobrine. Zakaj je potem ok da ker si sestra za svoje dobrine ne zasluži ji jih pa podarijo starši?
[/quote]

Moj stric ima 3 otroke, dva sta “doma” (odseljena, a blizu), en otrok je pa v tujini, dokaj daleč. Vsem trem so financirali študij, vsi trije zaposleni v svojih strokah, vsi trije samostoni, s to razliko, da ta v tujini zasluži enormno, od dveh, ki sta doma, pa en zasluži zelo spodobno za naše razmere, en pa s komaj finančno prebija skozi življenje.
Stric in teta imata kmetijo in otrokoma, ki sta blizu doma, veliko pomagata, enemu malo več, drugemu manj, ker enemu pomagata v glavnem s hrano, drugemu pa tudi s kakim €, a pomagata obema, medtem ko tistemu, ki je v tujini, ne pomagata nič, hrane ne moreta pošiljat, denarja pa ne potrebuje. In ta iz tujine, pazi to!, finančno pomaga temu, ki ima bedno službo z bedno plačo. Si moreš misliti?!

Bolj povezanih sorojencev ne poznam, skrbijo en za drugega, slišijo se vsaj 3x tedensko, če ne vsak dan, s starši v odličnih odnosih, mislim, meni so bili vzor pri vzgoji naših in upam, da bodo moji imeli enake odnose, ko bodo enkrat sami na svojem s svojimi družinami.
Je pa res tudi, da imajo že moja mama, ta stric in njuni bratje in sestre take odnose, tako da smo vsi mi že imeli dober vzor v starših in tetah in stricih.

Ja, tako je, izpadeš ven kot neka požrešnica. Dokler sta starša živa, lahko svoj denar porabita zase, lahko ga dasta tvoji sestri, lahko ga podarita prvemu klošarju, ki ga vidita na cesti. Ker dokler sta živa, lahko s svojim denarjem počneta, karkoli hočeta, pa tudi če se tebi njuno ravnanje zdi nepravično.

Ko bosta starša umrla, šele takrat pripada vama s sestro vsaki pol.