Tukaj ni pravil. Zanimajo me razmišljanja vseh …
Nikamor se ne mudi. do petih je še predolga. Kaj me zanima? Zanimajo me razmišljanja o ljubimcih oz. ljubimkah. Ne mi tuki rok dvigovat, ker ne gre za preštevanje. No, če kdo želi jasno, se lahko kategorizira, ampak namen je drugačen. In ker smo različni in temu primerne so tudi percepcije …. Ajde da skrajšam, ker bo ura pet pa lahko mimogrede ne dokončam zamišljenega.
Ljubimec bo na prvem mestu, ker tole je forum, kjer je na splošno zadovoljstvo nas moških, žensk več kot nas. Bi ga imele? Menite, da se je možno zaljubiti v še nekoga? Zaljubiti do te mere, da imaš na vesti še vedno Potemkinovo fasado, ki se ji reče družina? Skrivnosti. Sladke in lepe skrivnosti. Neke vrste popestritev vsakdana. To me zanima. Bi jo imeli? Ste razmišljale oz. razmišljali o pogojih, ki so verjetno “nujno” potrebni, da si najdete ljubimca/ljubimko?
Začnem pri sebi. Ljubimko si bom privoščil. To je dejstvo. Da malo sprostim napetost, ki me zdaj daje. Nedvomno pa verjeli ali ne, zdaj ravno nisem ravnodušen. Torej. Da bom imel ljubimko mora biti izpolnjen še en pogoj. Tudi ona mora biti za to. ;)))) In ker bi se šel te reči samo z vezano žensko, samske odpadejo. Nebi upal navezati čustev s samsko, ker bi dal vse preveč reči na preizkušnjo. Vezana partnerja sta neke vrste zagotovilo, da se ne bosta spuščala v preveč nevarna početja, ki bi jih lahko nekdo, ki je prost lahko sprožil-a. Naslednji pogoj, ki ga tudi težko uvrstim po pomembnosti je siceršnje zadovoljstvo. V ljubimkanje se nebi spustil, če bi karkoli nakazovalo na ne dobre odnose doma. Ljubimko bi/bom imel izključno za popestritev. Nikakor ne za reševanje česarkoli že.
Naj bo tole uvod v, prepričan sem zanimiva mnenja, ki jih pričakujem.
In še nekaj. Pravil ne morem postavljati in je tudi ne bom. Želim pa da debata ostane na nivoju, ker imam filing, da tovrstna tematika lahko pripelje do …. kreganj in nekih iluzornih obtoževanj. Sej smo zreli ljudje tukaj, ane?
BTW: Kar se da spokojno preživite naslednje dneve. Pa nej bo čimveč sonca.
p.s.
“Tebi tam nekje” – Ljubim te.
A veš diskretni, tako ti bom rekla……..podajaš se v vode, ki jih ne poznaš in pomalo teoretiziraš, če že ne kar hipotetično naslavljaš določene stavke…..malo se hecam in malo se ne…-;o))
Si rekel, debata…a ne?….Tako tudi vzami moje besede….debatno!
Bom rekla, da življenje ne upošteva pravil. Lahko si jih namislimo, lahko jih kao izvajamo, lahko jih tudi kao živimo……AMPAK, več jih je več jih bomo porušli……..saj poznate; zarečen kruh…bla, bla…..no, predvsem mislim, da to sploh ni bla, bla, to je prav zajebano res….
In zdaj odgovor:
Zelo dobro vem o čem govoriš….in poznam celo okus tega sladkorja…
…..ampak bom kljub temu ali pa morda ravno zato, odgovorila takole;
Če bi doma ljubila, ne bi imela ljubimca!
če bi doma ljubili, ja…
ob takih temah vedno razmišljam najprej v smeri, da pa doma že ni tako fino, in oh in sploh, če ljudje prihajajo do idej o ljubimcih…moje razmišljanje je bolj v smeri, da če nam je usojenih na svetu kao 3000 ljudi, ki so naši potencialni partnerji, potem se tudi zgodi, da ne naletiš ravno na 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pravega…in če ni 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} obstaja možnost iskanja, popestritve ostalih procentov…si pa ne znam predstavljat takega odnosa brez čustev, svojih in partnerjevih…ko pa vpletemo čustva, pa lahko samo upamo, da jih bomo znali obržat na ravni spolne privlačnosti in da nam ne bodo naredila sranja tam, kjer ga nočemo…
diskreten, upam da te tvoja bodoča ljubimka ne bere…”ljubimko si bom privoščil, ljubimko bom imel izključno za popestritev”…tole se ne sliši ravno obetajoče…najbolje, da si jo kupiš, nekako samo na tak način vidim tvojo ljubimko zadovoljno s tabo…če se motim sorry, zveni pa zlo egoistično…
nočko…
Če bi jaz imela ljubimca??????
Hm.
Zakaj bi ga imela?
Načrtno že ne.
Itak me vsi kolegi zajebavajo, da sem moralistka…. še debatirat nočem o tem, da bi ga imela. Dedcev ko solate okoli mene, nekaj silno zainteresiranih…. jaz pa mrtvo hladna. Danes v službi mi je na primer en sodelavec ves skrušen in z izrazom skesanega 13-letnika priznal, da je sanjal o meni. Vroče sanje. REEEEEES vroče sanje, je rekel. Da se je zbudil ves trd in prešvican in ni mogel sam sebi verjet, kaj je sanjal.
Sem se mu zahvalila za kompliment in ga povabila na kavo…..
Bi me moralo pa že pošteno po glavi usekat…. no, če sem bolj natančna – v srce bi me moralo udarit, v srce. In to tako močno, da bi pozabila na vse. In ne vem, če bi to bila ravno samo popestritev…. verjetno bi bila zaljubljenost….. In ne vem, če bi znala it potem lepo mirno nazaj v zakonsko posteljo, kot da se ni nič zgodilo….
Lahko pa se seveda motim…..
Zakaj se nekdo odloči za ljubimca-ljubimko…baje zato, ker to potrebuje, ker doma ni seksa, ker doma nekaj manjka, ker doma ni več kot je bilo, ker je potem baje najlažje poiskati vse to nekje drugje…baje zato…največ se vara prav zaradi pomankanja seksa doma, tako kaže statistika in jaz bi kar verjela v to. Redki so taki, ko iz golega dolgočasja ali samopotrjevanja ali neke druge nuje…iščejo to.
Ne bom rekla, da se nikoli ne bom odločila za ljubimca…kajti nikoli ne reci nikoli…lahko pa zagotovo trdim, da zavestno nikoli ne bom divjala v to, zame je to le še ena “pizdarija-težava več” …slej ko prej se vse izve, začuti, trpijo nedolžni, predvsem otroci in meni se to zdi zelo neodgovorno dejanje, do otrok, do osebe s katero si poročen …zelo neiskreno-ne fer najprej do sebe, nato do drugih…najprej zaključi neko zgodbo, potem nadaljuj novo…zato bi raje energijo vložila v reševanje domačih težav, če se le teh ne bi dalo rešiti, pa bi si poiskala novo ljubezen…kajti biti z nekom le zaradi seksa, biti nekomu le seksualni objekt, to res ni zame…kajti seksam le če ljubim in s tem sem povedala vse!
To je debata, na splošno, nikakor ni moj namen moraliziranje, le tak je moj pogled na vse to.
Epilog vsake take zgodbe je na koncu žalosten, redke se končajo prej, kajti ljudje nismo roboti, lahko si prej še tako pameten in si rečeš..brez čustev, brez ljubezni, nato pa te zadane kot strela iz jasnega, kajti ko iščeš ljubimca-ljubimko, hodiš po tanki črti, izzivaš in ponavadi na koncu tudi dobiš kar si iskal, ljubimko, ljubimca, zacopas se, ne ves kje se te drzi glava, in adijo tvoj zakon, v maloro gre vse…Res redkim uspe to na tak način, kot si si zamislil ti…zato se jaz tega ne grem, nimam jajc, nimam srca…nisem človek, ki bi sedela na več stolčkih..raje na enem in tam ornk in komot;))…
hmmmmm…načrtno zagotovo ne bi imela ljubimca…po mojem ni to stvar, kot npr. da greš v trgovino in se odločiš za najlepše hlače in uživaš, ko jih oblečeš…ljudje smo čustvena bitja in tudi v odnos, ki se ji reče avantura z ljubimcem moraš dati dal sebe, čustva…saj le takrat je seks takšen, kot si ga želimo…poln, strasten…
nočem imeti samo telesa, hočem tudi dušo…le celota mi lahko nudi to kar želim…
sedaj se boste verjetno moški oglasili in trdili, da je možen seks brez čustev…se strinjam, da je možen…vendar to zagotovo ni seks, ki bi se ga spominjala celo življenje…
Jst osebno si ljubimca nebi omislila, saj bi to pomenilo, da še do nekoga gojim čustva kot do svojega moža. Dveh naenkrat pa ne morem ljubiti!!!! Če bi si našla drugega, ki bi mogel biti boljši od moža v vseh pogledih, bi zapustila moža. To je moje stališče, imam pa prijateljice, ki imajo ljubimce in vam povem, da so še bolj nesrečne kot prej. In to enostavno zato, ker so se zaljubile v svoje ljubimce, saj jim je tako lepo ko so z njimi. Neprestano lažejo, hodijo kao na sestanke, seminarje, delajo pozno v popoldan itd…..in živijo za tistih nekaj uric na teden, ko so z njimi.
Če grem s katero na pjačo ali pa v šoping neprestano poslušam samo kaj sta delala, kdaj se spet vidta, kaj ji je rekel…………
Doma pa sploh ne funkcionirajo več..na živce jim gredo možje, otroci….skratka vsi, ki niso povezani z ljubimcem, ampak da so zaljubljene to pa ne bodo priznale…….pravjo da jim je samo lepo, da nekdo skoz na njih misli. Da ne govorim o nenehnih mailih in msm in telefonskih pogovorih, ki jih imajo z ljubimci.
Skratka tud men jemljejo veliko energije, saj se ne znajo pogovorjat o drugem kot o njih.
Po mojem je boljš, da če že prevaraš partnerja, da se to zgodi 1x-2x in je potem konec, kot pa da se vse vleče v nedogled.
Ljubimec ali ljubimka..kako grd izraz..nobena stvar se ne zgodi načrtovano in tudi čustva gredo svojo pot..ne glede na razum in trezno razmišljanje. Lepo je brati vaše zgodbe..še lepše jih je doživet!!! Pa čeprav za nekaj uric. Življenje je kratko in monogamnost je mogoče le dokler ne srečaš nekoga iz vaših zgodb…ki ti odnese tlal pod nogami ter zavrti glavo do te mere da erotične sanje postanejo resničnost. Ja ja ..vse to je mogoče!! Pa ne mi nakladat da so vaši možje junaki vseh teh zgodb iz domišljije …hahahahah.
Aja pa lep vikend in enega misjonarja z vašimi možeki vam želim!
Pa ne mi nakladat, da ti nikoli ne sanjaš, da si nikoli ne zaželiš kaj prepovedanega…kakšne izživete naše zgodbe…da si vedno oh in sploh…seveda pa je nekaj samo pisati …drugo pa to realizirati…o tem pa naj odloča vsak posameznik,bo to ostalo le na papirju ali se bo to tudi delalo;))… brez veze neko moraliziranje, to je najlažje in ponavadi najprej useka tiste, ki že na daleč vpijejo ne jaz pa nisem tak-a, meni se to ne bo nikoli zgodilo in blablabla dalje!
Nekdo si ljubimca ali ljubimko omisli zato, ker mu v danem trenutku nekaj manjka. Ali sexa v zakonu, pogovora, razumevanja, podobnih interesov, itd. itd.
in potem si ljubimec (ali ljubimka) pač teh sladkosti privošči toliko in tolikokrat kot se začuti “potreba”.
Ko prva “zagnanost” mine, se ena ali druga stran zave, da postanejo skoki čez plot nekaj povsem podobnega kot obisk v gledališču, kava s prijatelji, kolesarjenje, ipd. Z eno besedo: postane ena od “hobijev”, katere si člvoek privošči,. ko mu ravno zapašejo.
Nekateri v tem vidijo čar obstoječe zveze, saj so brez obveznosti, brez odgovornosti, brez polaganja računov.
Nihče te ne kontrolira, kljub eventuelnem ljubimcu ali ljubimki lahko še zmeraj počneš karkoli:-)
Do težavic pa začne prihajati tedaj, ko si ena od umešanih strani pričenja želeti “nekaj več”, pa mu tega druga stran noče, oziroma ni pripravljena dati.
In tako se zgodi /žal ali na srečo/, da se ljubezenski trikotnik, prej ali slej, razdere. Ponavadi je tako, da ta razdor ena stran dočaka v solzah, druga stran pa z velikim olajšanjem, kajti…ponavadi je na obzorju še zametek nove podobne zveze…..
Biti nekdo tretji skoraj zmeraj prinaša več žalosti kot radosti.
Že v člvoeški naravi manjka gen za “biti tretje kolo”.
Prav tako nam ni všeč, da smo nekomu zmeraj le za “rezervo” in da pridemo na vrsto le, če tako nanesejo okoliščine.
začetek take zveze je ponavadi zelo “visoko v oblakih”, toda padec nazaj, na realna tla, zna biti krut in zelo boječ……………
Toda v naravi človeka je tudi ta delček, da se nihče od nas- vsaj zlepa ne- noče učiti na izkušnjah drugih.
Vsak misli, da pa se “kaj podobnega njemu že ne bo zgodilo”.
Ali drugače: vsak upa, da bo ravno on /ona/ pa imel srečo!
Dejstvo je, da se na dveh stolih hkrati ne da sedeti…………
začnejo te “boleti” določeni deli” telesa in ne da bi vedeli kdaj, telebnemo na tla………
PS
Upam, da nisem bila preveč kruto realna:-))
Dobro, kruto ampak zares dobro napisano Stephanie..samo kaj, ko res vsak v takšni situaciji mora do tega spoznanj priti sam. Žal!! V takih vezah so vedno pomešana čustva, saj nismo roboti in še kako se strinjam z zadnjim odstavkom..glede pogovora, saj komolčki po sexu in dolg odkrit pogovor z pravo mero humorja rešuje našo dušo, ki se bori z dvojno moralo.
p.s.–JAZ– tudi sama sem sodila med tiste “meni pa se to ne more zgoditi” …pa vidiš me zdaj v temi “ljubimci” he he;);)..pa brez zamere !! Kdo pa sem jaz da moraliziram.
Lepo nedeljsko jutro pa enega kwikija za prebujanje vam želim! Kiss…
imam delo, ki časovno ni omejeno, to pomeni, da sem lahko izven doma kadarkoli v 24 urah dneva……
Srečujem različne ljudi, različne moške, take in drugačne.
velikokrat sem že rekla, tudi v šali in to doma, da če bo kdo “izjemen”, se lahko zgodi, da me bo premaknil :-))
Žal je tako, da se zaradi naveličanosti in vsega tega, z leti skupnega življenja ne zavedamo več, kakšen zaklad imamo doma, ampak mislimo, da je tisto “pri sosedu” veliko boljše in veliko bolj slastno……
Pa ni zmeraj tako.
Če sodim po tistem, kar vidim in slišim (imam pač udobno ramo za tolažbo), biti ljubimka, ljubimec, še zdaleč ni lahko.
Vem, kako nekatere trpijo ob smai misli, kaj pa če v dabnem trenutku njihov ljubimec zaradi “dolžnosti” spi z ženo?!
Menda znajo take misli boleti kot najhujša bolečina….
Imaš pa zelo prav: človek zmeraj misli, da se kaj podobnega njemu ne bo zgodilo…….
Vsak misli na najboljše in -če odmislim tiste, ki skačejo čez plot zqaradi športa- človek zmeraj išče nek balzam za svojo dušo.
Naša duša pa v sebi skriva toliko zapletenih poti in labirintov, da jo je težko razumeti, pa naj naredi to ali ono……
Bi pa vseeno dodala nekaj praktičnega:-)
Če že iščete (mo) ljubimca, ljubimko, potem bodimo izbirčni, ne “poberimo” vsakega poflna, zgolj zato, da “nekoga imamo”.
Ko se takole zavestno odločaš za nek korak, ti v sedanjem koraku nekaj manjka. Verjetno sam ne veš kaj. Ali pa si začel tako razmišljati sedaj, ko si odkril tale forum? Mislim, da vsaj prvič se za to ne odločiš čist tko, zavestno. Ne predstavljam si, da bi se zdaj pa začela razgledovat naokrog z namenom, najti ljubimca. To, vsaj prvič, kar pride. Naenkrat je neka oseba poleg tebe, privlači te, priložnost je.
Mogoče potem naslednjič greš zavestno v to, ne vem, jaz sem šla vedno nevede, kar tko je ratal. Nekdo je bil tam. Neka njegova gesta me je “zadela”. Da bi šla zavestno v to – skoraj ne verjamem.