Tukaj ni pravil. Zanimajo me razmišljanja vseh …
Tudi o ločitvi sva se pogovarjala in sklenila, da bova živela za današnji dan in maksimalno uživala v življenju… to vključuje tudi obe družini. Potem bova pa videla…. kako se bo razvijalo vse skupaj.
Saj traja že dolgo in v tem času sem se naučila dejansko vzeti vsak dan z hvaležnostjo. In tudi tale vročina me ne moti :)))
Sebe sprejemam in se imam rada… mogoče sem pa zaradi njega postala boljša oseba.
Pa sem spet hvaležna tudi za to :))))))))))))))))))))))
In za tale forum in za Huga, ki me rajca ;))))))
Mož pa nič ne ve o tvojem razmišljanju? In kako se lahko stisneš zvečer k možu, ko obenem včasih razmišljaš o ločitvi? To mi nikak ne gre skup….
sicer pa moja kolegica (soseda) ima isti primer… s tipom sicer živita skupaj, načrtujeta otroka, vse tako kot treba…. ampak za pogovor in še kaj (khm)… pa ima drugega. isti primer! ali pa vsaj podoben… ampak ta njen tip, s katerim živi, je tako glup…pa nočem biti spet žaljiva, ampak to je tako primitivno teslo, popolnoma brez možgan no… in ne vem, kaj sploh delata skupaj. z njim se nihče, ki je malo pri pameti in realen, ne more pogovarjati, ker še ene pametne stvari ni povedal v lajfu…. pa sta vseeno skupaj in delata otroka…. hmmmmm, spet ne štekam!
Ne vem več kaj naj ti povem….
Življenje ni črno – bela kombinacija…. Mogoče, ko si enkrat star 30 let, postaneš strpnejši do drugih, do drugače mislečih… veš, da življenje ni taka pravljica kot si si predstavljal pri 20-ih :)))
…. vsak mora najti svojo usodo, drugače usoda najde njega ….
Poglej, zaradi mene lahko verjameš, da je računalnik s tipkovnico tvoja boginja (al pa bog), če ti to pomaga živeti in biti boljši človek.
Vsak naj živi po svoji vesti :))))
Pozna ura je, jutri je pa služba. Se beremo spet zvečer, če bom imela čas 🙂
Lahko noč, Clementine!
To mi pojasnjuje tvoje razmišljanje. Naslednjič bi te vprašala čez 3 leta in pol, saj veš kriznih sedem let, potem pa nekje po dvanajstih letih veze in več. Pa še en nasvet: ne dajaj roke v ogenj za nikogar. Tudi pri sebi pazi. Nadgrajuj vezo v kateri si in ne zaspi na lovorikah. Kolo časa se vrti in… nikoli si ne zatiskaj oči pred tem…ne moj dragi pa že ni tak…hodi po svetu z odprtimi očmi.
Prijateljičini starši so imeli naj naj naj zakon. Ko je bila stara 28 let in si je ustvarila svojo družino sta se ločila. Njun zakon je bila farsa. Želela sta spraviti otroka do kruha in lastnega gnezda, potem sta zaživela vsak svoje življenje. In ona? Doživela je živčni zlom in mislim, da jima tega, da sta svoja najlepša leta žrtvovala zaradi nje, nikoli ne bo odpustila
Poznam kar nekaj “idelanih” vez navzven. Vse težave se v prvih desetih letih pospravijo pod preprogo, ko pa pridejo na plano je pa problem.
Vztrajaj pri svojih prepričanjih, vendar se istočasno zavedaj, da je realnost mnogokrat daleč daleč od idealnega in če ne boš sama poskrbela zase, drug ne bo. Srečno.
Ojla,
ja, tudi jaz se tukaj popolnoma strinjam z napisanim, čeprav je pa lažje napisat in biti pameten kot pa je dejansko v življenju.
Ko te enkrat čustva dobesedno “povozijo” si kar naenkrat sploh ne moreš več pomagati, da ne bi….., posledice pa sigurno so, sploh če se ljubezen med dvema toliko poglobi, da enostavno ne moreta več splavat na površje. In takrat je že prepozno. Občudujem tiste, ki znajo brzdati čustva in se dajejo dol samo zaradi seksa, ampak večina pa tega ne zmore oz. ne more.
Cmok……:)))
P.S.
razlika med ljubico in partnerko je vsekakor velika, pa saj poznate primere, ko sta dva najprej bila ljubimca, pa ločitve, pa kasneje partnerja, no, v partnerstvu pa mora”klapati” še vse kaj drugega kot seks…..
To pa je njihov problem, če delajo navzven fasado… ne bi bilo treba, se da ločiti brez, da otroci utrpijo ne vem kaj groznega… bolje prej, kot pa da potem doživijo živčne zlome itd. Jaz vem, da pri mojih dveh fasade ni, vse je pristno, tukaj dam roko v ogenj. Za svojega dragega pa ne, ker toliko pa sem že zrela in vidim dovolj svinjarije okoli sebe, da vem, da nič ni ziher… Sploh pa moj ne. Glede varanje sicer zaupam, tega mu ne bi pripisala, ker niti nima kdaj, itak vedno pove kje je, kaj počne ali pa sva skupaj, o problemih pa se trudiva čim več pgovarjati…… pa nima veze. Ampak daleč naprej pa res ne vem, nikjer nisem napisala, da dajem karkoli v ogenj… ampak če komu zaupam, potem sebi še najbolj. Imam pa načela, vest in razum, da vem, kaj si dovolim in kaj ne. Vsekakor se trudim na vse pretege, da s človekom ravnam tako, kot bi želela, da on ravna z menoj. In če vem, da bi me do konca potolklo, da izvem, da me vara… tudi sama ne bom vara njega. In to je to!!